E-novice

Novice / Za šolsko knjižnico

Razvrsti po: datumu objave abecedi

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

23.09.2016

2016 – 20 let založbe Modrijan – 20 knjig in vsaka za samo 16 evrov – do konca leta 2016 »

Ob 20-letnici založbe Modrijan vas prijazno vabimo k nakupu knjig, ki smo jih zelo skrbno izbrali iz našega knjižnega programa. Da bi ustregli okusu čim več ljubiteljev dobrih knjig, smo izbrali po štiri iz petih kategorij, ki so značilne za našo založbo: priročnike, poljudnoznanstvene knjige, biografije in avtobiografije, romane. Knjigam – njihova redna cena presega 30 pa tudi 40 in 50 evrov – smo določili enotno ceno 16 evrov.

Ponudba velja do odprodaje zalog oziroma najpozneje do 31. decembra 2016.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

31.03.2016

Kostja Veselko, drugič – Igro z ognjem bodo z navdušenjem prebirali fantje (in dekleta!), ki prisegajo na akcijo »

Dve leti sta naokrog in najbrž ste se že spraševali, ali bo po prvi knjigi Kostja Veselko vendarle ugledal luč sveta še kakšen prevod romana iz te popularne mladinske serije o detektivu okostnjaku. Irski pisatelj Derek Landy je o Kostji napisal kar devet romanov, prvi je izšel leta 2007, zadnji pred dvema letoma, vmes pa sta nastali še novela in zbirka kratkih zgodb. Kostja je zdaj, kot kaže, »izčrpan«, Landy pa se je posvetil novi seriji, Demon Road.

Fantazijska književnost je zadnja leta med mladimi pa tudi med odraslimi eden priljubljenejših književnih žanrov. Ali je to sprožil neznanski uspeh Harryja Potterja, ni mogoče dokazati, nedvomno pa bo držalo, da je med romani, ki navadno izhajajo kot trilogije ali celo serije, vse preveč na hitrico skovanih zgodb, ki naglo utonejo v pozabo. Landyju je uspelo precej več – njegov Kostja je bil priljubljen od prve do zadnje knjige –, prejel je cel kup pomembnih literarnih nagrad, med katerimi je najbrž najbolj ponosen na irsko književno nagrado, ki jo je leta 2010 dobil kot avtor »najboljše knjige desetletja«, in to za svoj prvi roman – Kostja Veselko.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

22.09.2015

Večernica 2015 Vladimirju P. Štefanecu za roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

»Držim pesti, da bo tale knjiga vsaj malo premaknila vaš pogled na svet ali za kanček omilila medgeneracijski prepad!« je na spletni strani Dobre knjige maja 2015 zapisala knjižničarka Katra Hribar Frol h knjigi Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Pesti so pomagale, kajti tedaj se je mladinski roman Vladimirja P. Štefaneca odpravil na pravi mali pohod pomembnih priznanj: maja je bila knjiga nominirana za nagrado Desetnica, julija pa jo je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje skupaj s Povestjo o dobrih ljudeh Miška Kranjca predpisala učencem 8. in 9. razreda, ki bodo v šolskem letu 2015/16 za priznanje tekmovali. Ko je predsednik Državne komisije dr. Igor Saksida nagovoril kolegice, kolege ter mentorice in mentorje v Skupnih izhodiščih in glavnih poudarkih priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015/2016, je tudi on na svojstven način pozval k »premikanju pogleda na svet«: »Za začetek ne dvigajmo obrvi, glasu in pesti zaradi naslova drugega besedila, ampak besedilo temeljito preberimo … /…/ Glavna junakinja deluje uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Niso njene vrednote to, o čemer se je treba – morda vedno več in poglobljeno – pogovarjati pri bralnem dogodku?«

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

08.10.2014

Periodni sistem – priročnik, o katerem doslej morda še vedeli niste, da ga potrebujete »

Veliko ljudi je preobčutljivih na nikelj, pogosto slišimo, kako nekomu primanjkuje železa, vemo, da so mlečni izdelki pomemben vir kalcija, da je živo srebro strupeno in zato živosrebrovih termometrov že nekaj let ni mogoče kupiti, da tisti značilni vonj, ki ga zaznamo med kopanjem v bazenu, povzroča klor in da klorirajo tudi pitno vodo, da so banane bogat vir kalija, ki je nepogrešljiv za zdravje, da so komu nepridipravi odnesli žlebove s strehe, ker so bili ti bakreni ... S kemijskimi elementi se srečujemo vsak dan, in tudi če nismo kemiki ali pa nam kemija celo nikoli ni čisto »ležala«, jih znamo bržkone vsi brez zadrege našteti najmanj deset, morda dvajset ali pa tudi več.
Beseda kemija ni z življenjem in naravo povezana nič manj kot beseda biologija, ki ji je življenje (bios) dalo ime, in ne manj kot fizika, ki je dobila ime po naravi (physis). Kemija je vsenaokrog nas, njen temelj pa so elementi. Znanstveniki so jih uredili v sistem, in ta – periodni sistem elementov – velja za enega najpomembnejših dosežkov moderne znanosti. Sistem se seveda spreminja, tako kot vse drugo v naravi, saj znanstveniki odkrivajo nove in nove elemente, pa tudi o »starih« in že v najstarejši periodni sistem vključenih elementih vedno doženejo še kaj novega.
In zato izdajamo knjige. Če boste ob novi knjigi Periodni sistem, ki sta jo napisala Paul Parsons in Gail Dixon, odmahnili, češ da »neko podobno knjigo« že imate v svoji knjižnici, se zelo verjetno motite.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

18.09.2014

Kdor se uči latinščine, se bo laže naučil tujega jezika; kdor zna latinsko, se bolje znajde tudi v maternem jeziku »

Carpe diem! Sapienti sat! Nosce te ipsum! In vino veritas! Amor omnia vincit!

In še in še je bistroumnih latinskih misli in rekov, ki jih ljudje izrekamo, ne da bi pomislili, kaj v resnici pomenijo in od kod izvirajo. Drži, da se nam za to, da si zapomnimo nekaj latinskih besed in fraz, še ni treba učiti latinščine, da pa jih ne bi uporabljali kar tjavendan in se za povrh smešili pred drugimi, se je vsaj nekaj malega latinščine vendarle koristno naučiti.
In prijetno! Pred desetletjem in več, ko so bili »latinci« med nami še prava redkost, je veljalo, da je latinščina težak jezik, nekateri so ji radi pridevali oznako »mrtev jezik«, kar pa seveda še zdaleč ni res. Latinščina je še kako živa, živi v našem vsakdanjem jeziku, v književnosti in znanosti, v mnogih tujih jezikih. S kakšno vnemo nas skušajo nekateri prepričati, da se mora otrok čim prej začeti učiti angleško! Pa ste vedeli, da kar 60 odstotkov angleškega besedišča izvira iz latinščine?

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

30.06.2014

Rim je en sam – zaljubite se vanj in v čudovito monografijo Roberta Hughesa Rim »

V Rim se ni težko zaljubiti – to vam bo potrdil vsak, ki je vsaj enkrat v življenju obiskal to prekrasno starodavno mesto in ni imel ravno smole, da bi ga turistični vodič vodil le od cerkve do cerkve. V Rimu jih je menda okoli 900, med najznamenitejše pa spada sedmerica bazilik od Svetega Petra do Svetega Boštjana. A v Rimu je še tisoče drugih lepot in znamenitosti – eno življenje je prekratko, da bi si bilo mogoče ogledati in doživeti prav vse.
Zato pa imamo knjige! Rim slovitega avstralskega umetnostnega zgodovinarja in kritika Roberta Hughesa (1938–2012) bo prava uteha za vse, ki ljubijo to mesto pa se zavedajo, da se nikoli ne bodo mogli naužiti vseh njegovih lepot. Hughes ga je v svoji zadnji knjigi – izšla je leto pred njegovo smrtjo – osvetlil vsestransko, izčrpno in globoko osebno: kot mesto, imperij, izvor zahodne umetnosti in civilizacije.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

09.04.2014

Pisatelj Vladimir P. Štefanec je objavil svoj prvi mladinski roman »

Si predstavljate, da bi bil vaš povsem običajni foter nekoč čisto pravi punker? In da to odkrijete pri trinajstih, ko se sami navdušite nad punkom, seveda tudi ali predvsem zaradi uporniškega sporočila te glasbe? Svet se vam utegne prikazati v nekoliko drugačni luči. Prav to se zgodi Daši, junakinji romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, tihi upornici, ki na življenje gleda drugače kot večina njenih vrstnikov, kar ji nakoplje kar nekaj težav. Toda težave jo pripeljejo do dragocenih spoznanj, s pomočjo glasbe pa najde tudi moč, da se postavi zase. Ali bo zaradi tega nemara kaznovana, sploh ni več zares pomembno.

Vladimir P. Štefanec, znan kot publicist in predvsem romanopisec, ki je s svojimi deli vedno vzbudil nemalo zanimanja – tudi žirije za nagrado Kresnik – je tokrat presenetil z nepričakovanim literarnim »obratom«.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

08.04.2014

Kraljice mačke, nova knjiga Nika Grafenauerja z ilustracijami Jožeta Ciuhe »

Redko imamo priložnost izdati knjigo, pri kateri združita moči dva tako priznana ustvarjalca, kot sta Niko Grafenauer in Jože Ciuha. Knjigi Kraljice mačke sta dala poseben pečat vsak na svojem področju, in nastalo je delo, ki ga je veselje ne le brati, ampak tudi gledati. In se ob tem še marsičesa naučiti.
Kraljice mačke so domišljijsko prerojene najznamenitejše ženske v zgodovini: Helena, Kleopatra, Elizabeta, Katarina Velika in Marija Terezija. Tudi če dobro poznate zgodovino, je v knjigi dovolj zanimivih, manj znanih prigod, predvsem pa so (seveda v verzih) podane na duhovit način, tako da se boste ob branju pogosto nasmihali. Prav tako zanimive in iskrive so ilustracije Jožeta Ciuhe, ki je za našo založbo ilustriral že pesniško zbirko Ervina Fritza Žitja (2012) in bo 26. aprila praznoval visoki jubilej – svoj 90. rojstni dan.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.