E-novice

Novice / Za šolsko knjižnico

Razvrsti po: datumu objave abecedi

16.09.2017

Celovit prikaz duha srednjega veka v delu Tisoč let mraka in luči Marka Trobevška »

Marko Trobevšek je učitelj slovenščine. Njegovo zanimanje za kulturno zgodovino, v grobem razumljeno kot vzporedno zgodovino različnih umetnosti, se je razvilo ob delu, saj ukvarjanje z literaturo sproža vprašanja o razmerju do drugih umetnosti ter o povezanosti s siceršnjim duhovnim in sploh zgodovinskim dogajanjem v posameznih obdobjih.
V knjigi Tisoč let mraka in luči podaja zaokroženo podobo srednjeveških umetnosti. Knjiga je namenjena (še zmeraj) naraščajočemu številu ljudi, ki jih srednji vek zanima, posebej pa utegne koristiti učiteljem, dijakom in študentom. Bralcu omogoča, da se bo z dobo in njenimi estetskimi dosežki na različnih področjih seznanil na enem mestu in v sorazmerno kratkem času, saj delo ni obsežno – na dvesto straneh je razvrščenih dobrih petdeset kratkih poglavij.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

08.10.2014

Periodni sistem – priročnik, o katerem doslej morda še vedeli niste, da ga potrebujete »

Veliko ljudi je preobčutljivih na nikelj, pogosto slišimo, kako nekomu primanjkuje železa, vemo, da so mlečni izdelki pomemben vir kalcija, da je živo srebro strupeno in zato živosrebrovih termometrov že nekaj let ni mogoče kupiti, da tisti značilni vonj, ki ga zaznamo med kopanjem v bazenu, povzroča klor in da klorirajo tudi pitno vodo, da so banane bogat vir kalija, ki je nepogrešljiv za zdravje, da so komu nepridipravi odnesli žlebove s strehe, ker so bili ti bakreni ... S kemijskimi elementi se srečujemo vsak dan, in tudi če nismo kemiki ali pa nam kemija celo nikoli ni čisto »ležala«, jih znamo bržkone vsi brez zadrege našteti najmanj deset, morda dvajset ali pa tudi več.
Beseda kemija ni z življenjem in naravo povezana nič manj kot beseda biologija, ki ji je življenje (bios) dalo ime, in ne manj kot fizika, ki je dobila ime po naravi (physis). Kemija je vsenaokrog nas, njen temelj pa so elementi. Znanstveniki so jih uredili v sistem, in ta – periodni sistem elementov – velja za enega najpomembnejših dosežkov moderne znanosti. Sistem se seveda spreminja, tako kot vse drugo v naravi, saj znanstveniki odkrivajo nove in nove elemente, pa tudi o »starih« in že v najstarejši periodni sistem vključenih elementih vedno doženejo še kaj novega.
In zato izdajamo knjige. Če boste ob novi knjigi Periodni sistem, ki sta jo napisala Paul Parsons in Gail Dixon, odmahnili, češ da »neko podobno knjigo« že imate v svoji knjižnici, se zelo verjetno motite.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.