E-novice

Novice / Knjižni namig

Razvrsti po: datumu objave abecedi

31.03.2016

Kostja Veselko, drugič – Igro z ognjem bodo z navdušenjem prebirali fantje (in dekleta!), ki prisegajo na akcijo »

Dve leti sta naokrog in najbrž ste se že spraševali, ali bo po prvi knjigi Kostja Veselko vendarle ugledal luč sveta še kakšen prevod romana iz te popularne mladinske serije o detektivu okostnjaku. Irski pisatelj Derek Landy je o Kostji napisal kar devet romanov, prvi je izšel leta 2007, zadnji pred dvema letoma, vmes pa sta nastali še novela in zbirka kratkih zgodb. Kostja je zdaj, kot kaže, »izčrpan«, Landy pa se je posvetil novi seriji, Demon Road.

Fantazijska književnost je zadnja leta med mladimi pa tudi med odraslimi eden priljubljenejših književnih žanrov. Ali je to sprožil neznanski uspeh Harryja Potterja, ni mogoče dokazati, nedvomno pa bo držalo, da je med romani, ki navadno izhajajo kot trilogije ali celo serije, vse preveč na hitrico skovanih zgodb, ki naglo utonejo v pozabo. Landyju je uspelo precej več – njegov Kostja je bil priljubljen od prve do zadnje knjige –, prejel je cel kup pomembnih literarnih nagrad, med katerimi je najbrž najbolj ponosen na irsko književno nagrado, ki jo je leta 2010 dobil kot avtor »najboljše knjige desetletja«, in to za svoj prvi roman – Kostja Veselko.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

09.04.2014

Pisatelj Vladimir P. Štefanec je objavil svoj prvi mladinski roman »

Si predstavljate, da bi bil vaš povsem običajni foter nekoč čisto pravi punker? In da to odkrijete pri trinajstih, ko se sami navdušite nad punkom, seveda tudi ali predvsem zaradi uporniškega sporočila te glasbe? Svet se vam utegne prikazati v nekoliko drugačni luči. Prav to se zgodi Daši, junakinji romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, tihi upornici, ki na življenje gleda drugače kot večina njenih vrstnikov, kar ji nakoplje kar nekaj težav. Toda težave jo pripeljejo do dragocenih spoznanj, s pomočjo glasbe pa najde tudi moč, da se postavi zase. Ali bo zaradi tega nemara kaznovana, sploh ni več zares pomembno.

Vladimir P. Štefanec, znan kot publicist in predvsem romanopisec, ki je s svojimi deli vedno vzbudil nemalo zanimanja – tudi žirije za nagrado Kresnik – je tokrat presenetil z nepričakovanim literarnim »obratom«.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

27.02.2014

Ameriški kultni roman Vprašaj Alico končno preveden tudi v slovenščino »

Nič nenavadnega ni, da knjiga utone v morju pozabe že leto po izidu, kaj šele po tridesetih, štiridesetih letih. Nekatere knjige pa vendarle »preživijo«, od generacije do generacije romajo v družinskih in javnih knjižnicah ali pa jih založbe spet in spet ponatisnejo. Pri nas ima tako srečo le malo knjig, na razvitih knjižnih trgih z živahno prodajo in polnimi knjigarnami pa knjiga, v kateri piše 10. izdaja ali celo 40. izdaja, ni nobena posebnost.
Za enega »preživelih« velja na ameriškem knjižnem trgu tudi mladinski roman Go Ask Alice. Prvič je izšel leta 1971, nepodpisan. Knjiga naj bi bila dnevnik povprečne ameriške najstnice v šestdesetih letih, ki je zabredla v zasvojenost z drogo. Zaradi zelo nazornih prizorov uživanja drog in spolnosti je močno razburkala ameriško javnost, a bila hkrati zelo priljubljena med bralci, zato ji je že po slabih dveh letih sledil televizijski film.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

27.02.2014

Nova izdaja knjige Harun in Morje zgodb Salmana Rushdieja; Rushdie je Andersenov nagrajenec leta 2014 »

Med romanopisci največjega formata je bolj malo takih, ki bi se poskusili tudi v pisanju za otroke – večina raje počaka, da bralci prerastejo otroško in mladinsko literaturo. Več pa je literarnih potovanj v obratno smer – mladinski pisatelj nenadoma preseneti z romanom za odrasle. Vendar so te »avanture« običajno manj uspešne.
Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie (1947) spada med prve. Poleg devetih romanov (pri založbi Modrijan smo objavili prevoda Klovn Šalimar in Tla pod njenimi nogami) ter nekaj esejev, zbirk kratke proze in avtobiografije Joseph Anton je napisal tudi dve knjigi za otroke: Harun in Morje zgodb (1990) ter Luka in Ogenj Življenja (2010). Nagrad, ki jih je prejel v skoraj štirih desetletjih literarnega ustvarjanja, ni lahko prešteti, vsekakor pa ne dvomimo, da je posebej ponosen na svojo zadnjo: književno nagrado Hansa Christiana Andersena.* Nagrado – razglasili so jo junija lani, izročili pa jo bodo 17. avgusta 2014 v Odenseju na Danskem – namreč prejme kot pisatelj za otroke in mladino.
Roman Harun in Morje zgodb je Rushdie napisal za svojega starejšega sina Zafarja (1980), ko je bil ta star deset let. Deček ga je namreč vprašal, zakaj ne napiše kake knjige, ki bi jo lahko bral tudi on. Rushdie mu je obljubil, da jo napiše takoj, ko dokonča roman (to so bili sloviti Satanski stihi), obljubo je izpolnil in napisal svojo prvo knjigo za otroke.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

07.11.2013

Naš Ambrož je odrasel – resnična zgodba o življenju moškega z avtizmom »

Avtizem je motnja, ki je medicina dolgo ni hotela priznati – tako jo v Sloveniji diagnosticiramo šele od leta 2004. V zahodnem razvitem svetu je uradno dokumentirano, da število oseb z registrirano diagnozo avtizma očitno narašča. V ZDA in Veliki Britaniji po letu 2000 ocenjujejo, da ima avtizem ena oseba od 165, to število pa se že približuje enemu otroku z avtizmom na 100 zdravih otrok.
V Sloveniji sta bili leta 2004 na pobudo staršev ustanovljeni prvi društvi za avtizem (www.avtizem.com in www.avtizem.org) in sta mimo uradnih strok začeli navezovati stike s strokovnjaki (zdravniki, psihologi in drugimi strokovnjaki) z zahodnim, bolj razvitim svetom na področju avtizma. In končno je danes s precejšnjim zaostankom za ostalim razvitim svetom to še nerazvozlano področje avtizma mogoče prepoznavati tudi pri nas. Današnji otroci so že v zgodnjem otroštvu lahko priznani kot osebe s spektroavtističnimi motnjami – SAM, torej s prav posebno motnjo na duševnem področju. Šele leta 2009 smo dobili Smernice za celostno obravnavo oseb z motnjami avtističnega spektra, na podlagi katerih naj bi začeli tudi pri nas obravnavati avtizem, kot ga obravnavajo v ZDA in v nekaterih na tem področju bolj razvitih evropskih državah.

Knjižica Naš Ambrož je odrasel, nadaljevanje knjižice Naš Ambrož iz leta 1993, je zbirka zgodb in doživljajev avtističnega odraslega, ki ne bo nikoli povsem samostojen in bo vedno potreboval skrbnike in negovalce.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

03.06.2013

Brez tiskanih knjig ne bo ne zgodb o knjigah ne zgodb o knjižnicah »

Knjigo Čudovite leteče knjige gospoda Morrisa Lessmora je napisal in v sodelovanju z Joejem Bluhmom ilustriral ameriški pisec, ilustrator in filmski ustvarjalec William Joyce (1957). Joyce je avtor številnih uspešnih otroških slikanic in animiranih filmov. Naši otroci gotovo poznajo serijo risank Rolie Polie Olie, ki so jo v ZDA začeli predvajati leta 1998. Junake teh animiranih filmov je mogoče spremljati tudi v najrazličnejših knjižicah za najmlajše otroke (v slovenščini niso na voljo). Tudi Čudovite leteče knjige so bile najprej animirani film.
Če spremljate podelitve oskarjev, si bržkone najbolj zapomnite oskarjevce v kategorijah najboljši film, režiser, igralec ... Toda ni pomembnih in manj pomembnih oskarjev ...

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

19.11.2012

Širok razgled in vpogled v našo domovino in tudi onstran njenih meja – Slovenija in njene pokrajine »

»Pravijo, da mora vsak ›pravi‹ Slovenec vsaj enkrat stati na vrhu Triglava. Tudi ta knjiga je neke vrste ›Triglav‹, kajti kot s Triglava vidimo ogromen del naše države in tudi zamejstva, tudi ta knjiga ponuja širok razgled in vpogled v našo domovino in tudi onstran njenih meja,« knjigo Slovenija in njene pokrajine, ki jo je napisal in uredil ter slikovno opremil geograf dr. Jurij Senegačnik, zapisala njena prva bralka Aleksandra Kocmut. »Ko te otrok vpraša, zakaj lahko v skali najdemo okamnele ›polžje hišice‹, lahko skupaj pogledata v to knjigo. Ali ko ga zanima, kako globoko je naše morje. Ali spada Uršlja gora že k Pohorju ali ne, ali imamo tudi v Sloveniji kakšen (ugasel) vulkan ali markantne klife, kot jih poznamo iz irskih filmov, kakšna prst je v Prekmurju in kakšna na Primorskem, zakaj Kras nima vode, kaj so požiralniki, zakaj je Divje jezero divje ...«
Monografija Slovenija in njene pokrajine je po dolgem času spet ena tistih knjig o Sloveniji, ki opisuje našo državo takšno, kot v resnici je, in ne takšne, kakršno si želimo.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

10.05.2012

Cankarjevo tekmovanje 2012 uspešno tudi za osmo- in devetošolce »

Septembra lani je bilo na nekaterih slovenskih osnovnih šolah hudo vroče, ohladilo pa se ni še globoko v jesen in zimo. Kar na lepem je postala središče sveta – literatura. In to ne katerakoli. Počitnice so bile namreč dovolj dolge, da so učitelji, starši pa tudi nekateri učenci vsaj potipali (če ne tudi prebrali) literarna dela, ki jih je za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2011/12 julija izbrala strokovna komisija s predsednikom dr. Igorjem Saksido. Vznemirjenje (če ne kar hudo kri) je povzročil izbor za osmo- in devetošolce: kratki roman Andreja Predina Na zeleno vejo (izdali smo ga pri Modrijanu leta 2007) in zbirka kratkih zgodb Andreja Makuca Oči. Nasprotniki knjig, večidel anonimni forumaši, so v knjigah našli vse drugo, le tistega ne, kar si je komisija prizadevala vzbuditi v mladih bralcih.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

05.10.2011

Zloščite luske, prisluhnite zdaj: v soboto zvečer bo dinorendaj »

Otroci ... Le kdo bi jih razumel? V kopeli se igrajo s plavajočimi račkami, v postelji se stisnejo k mehkemu plišastemu medvedku, neznansko si želijo kužka ali mucka (če ga še nimajo), a najbolj so zaljubljeni v – dinozavre.
Ankilozaver, apatozaver, brahiozaver, diplodok, stegozaver, igvanodon, protoceratops, psitakozaver, triceraptos, tiranozaver, ultrazaver, velociraptor ... Vsa ta strašna imena, ki se lomijo v ustih marsikaterega odraslega, so za male dinozavromane mala malica. Saj ni čudno, ko pa preberejo in natančno preštudirajo vse slikanice o dinozavrih, kar jih najdejo doma in pri prijateljih, v knjižnicah in v knjigarnah. Dinozavrov se nikoli ne naveličajo. O dinozavrih vse vedo.

Ne, vsega pa ne vedo. Še so dinozavrske skrivnosti, ki jih še tako načitani dinozavromani ne poznajo. Naj izdamo le eno ... da dinozavri strašno radi plešejo.
V soboto zvečer bo dinorendaj je prisrčna in zabavna dinoslikanica, ki bo spravila na noge še take zaspance.

objavljeno v rubriki: Knjižni namig

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.