E-novice

Publikacije

Modrijanove knjige 2017

november 2017

Pregledni katalog Modrijanovih knjižnih izdaj leta 2017 s posebno ponudbo knjig in kompletov od začetka Slovenskega knjižnega sejma 2017 do 31. januarja 2018.

20 let založbe Modrijan

20 let založbe Modrijan

november 2016

Ob 20-letnici založbe Modrijan vas vabimo k nakupu knjig, ki smo jih zelo skrbno izbrali iz našega knjižnega programa. Da bi ustregli okusu čim več ljubiteljev dobrih knjig, smo izbrali po štiri iz petih kategorij, ki so značilne za našo založbo: priročnike, poljudnoznanstvene knjige, biografije in avtobiografije, romane. Knjigam – njihova redna cena presega 30 pa tudi 40 in 50 evrov – smo določili enotno ceno 16 evrov.
Ponudba velja do odprodaje zalog oziroma najpozneje do 31. decembra 2016.

Zbirka Svila

Svila

oktober 2016

Zbirka Svila se imenuje po kratkem romanu italijanskega literarnega mojstra Alessandra Baricca, ki je tudi prva knjiga v zbirki.
Zasnova zbirke se zdi preprosta, vendar je vse prej kot to. Res je že na prvi pogled jasno, da gre za kratka literarna besedila, ki jih je mogoče prebrati na mah ali pa v dveh, treh vožnjah na delo in domov. V Svili je izšlo 25 knjig, objavili smo dela štirih Goncourtovih nagrajencev, dveh Nobelovih nagrajencev, dveh Pulitzerjevih nagrajencev, Bookerjevega nagrajenca ... Svoje mesto v zbirki sta dobila oba slovenska pisatelja, ki sta po trikrat odnesla kresnika, pa tudi vsi preostali avtorji in avtorice se ponašajo s pomembnimi literarnimi nagradami. Prav tako ni naključje, da ste za vsakega izmed avtorjev – če ga že niste brali – vsaj slišali; v Svili namreč izhajajo le dela avtorjev, ki imajo v slovenščini objavljeno najmanj eno delo. In še ena posebnost zbirke: vsakokratni sveženj Svile podpisujejo dva pisatelja in dve pisateljici.

Andrej E. Skubic, Samo pridi domov, Sample translation

2016

Vzorčni prevodi romana Andreja E. Skubica Samo pridi domov v angleščino (David Limon), bosanščino (Ahmed Burić), bolgarščino (Eva Šprager), hrvaščino (Božidar Brezinščak Bagola in Mirta Jurilj), češčino (Eliška Bernardová), francoščino (Stéphane Baldeck), nemščino (Sebastian Walcher), italijanščino (Patrizia Raveggi in Sabina Tržan), litvanščino (Laima Masytė), romunščino (Alina Irimia), ruščino (Zhanna Perkovskaya), srbščino (Jelena Simić) in španščino (María Florencia Ferre). Izdala in založila Javna agencija za knjigo RS (JAK).
Objavljeno z dovoljenjem JAK.

Maja Novak: Evangelij po babici. Ali: Zakaj brati v slovenščini?

7. april 2014

Beseda prevajalke Maje Novak ob izidu fantazijskega romana Kostja Veselko irskega pisatelja Dereka Landyja. Uredila Bronislava Aubelj, oblikovanje in prelom Vesna Vidmar.

Založba Modrijan 2015 – Knjižni katalog

november 2015

Pregled knjižnih izdaj leta 2015.

Poletno branje 2014 v Modrijanovi knjigarni

junij–september 2014

Knjižica je izšla v okviru akcije »Poletno branje 2014 v Modrijanovi knjigarni«. Uredili Bronislava Aubelj in Lidija Gorenc, oblikovanje in prelom Goran Čurčič in Vesna Vidmar.
Na voljo tudi kot tiskovina.

Drago Jančar, To noč sem jo videl, Sample translation

2012

Vzorčni prevodi romana Draga Jančarja To noč sem jo videl v bolgarščino (Ljudmil Dimitrov), angleščino (Timothy Pogačar), francoščino (Florence Gacoin-Marks in Grégoire Labbé), nemščino (Karin Almasy in Ann Catrin Apstein-Müller), litvanščino (Kristina Tamulevičiūtė), makedonščino (Darko Spasov), poljščino (Regina Wojtoń), ruščino (Marianna Beršadskaja, Aleksandra Krasovec, Nadežda Starikova in Tatiana Zharova), srbščino (Nemanja Sićević), slovaščino (Kristína Potočňáková) in španščino (María Estefanía Quiroga). Izdala in založila Javna agencija za knjigo RS (JAK).
Objavljeno z dovoljenjem JAK.

Drago Jančar, Nameless Tree

predstavitev romana Drevo brez imena v angleščini, april 2008

Odlomek iz romana je prevedla Nada Grošelj.

Časopis Modrijan, št. 11

november 2011

V Modrijanu št. 11 predstavljamo skoraj 40 knjižnih novosti, še na kakih 100 knjig pa vas opozarjamo bodisi z besedo ali dvema ali pa vsaj s sličico.
V ospredje smo postavili Vinske bravure Draga Medveda. Martinovo je za nami, bližajo pa se decembrska srečanja, ko bo na mizah pogosto vino – belo, rdeče, peneče, domače, uvoženo, poceni ali pregrešno drago ... Vinske bravure, ki so izšle tik pred martinovim, vam bodo pomagale spoznati vino in vinsko kulturo, in če si jih niste priskrbeli v prednaročilu, vas bomo k nakupu poskusili nagovoriti z enim izmed poglavij. Ali ste vedeli, da je Slovenija po številu pridelovalcev penine svetovna velesila v primerjavi z obsegom vinogradov?
Ameriška umetnica Patti Smith bo predzadnji dan leta dopolnila 65 let. A je še vedno aktivna, tako na odru kakor za njim, kot pesnica, slikarka in pisateljica. Robert Mapplethorpe, umetnik, čigar fotografije osupnejo še danes, več kot dvajset let po njegovi smrti, bi 65 let dopolnil 4. novembra. Patti in Roberta, ki sta ju v sedemdesetih prejšnjega stoletja združila ljubezen in želja postati umetnik, zdaj združuje tudi knjiga – avtobiografija Pač mulca, ki jo je Patti Smith izdala lani in si prislužila vrsto odmevnih priznanj, mdr. ameriško državno nagrado za književnost. Knjiga bo prevzela njuno generacijo pa tudi mlajše bralce, prepričala jih bo o brezčasnosti ljubezni in umetnosti. Brezčasen se je dolgo zdel tudi newyorški Hotel Chelsea, ki je bil vse do zaprtja avgusta letos začasen ali trajen dom številnih velikih umetnikov, pisateljev, glasbenikov, filmskih ustvarjalcev – Thomasa Wolfa, Dylana Thomasa, Williama Burroughsa, Arthurja Millerja, Allena Ginsberga, Jacka Kerouaca, Charlesa Bukowskega, Stanleyja Kubricka, Dennisa Hopperja, Janis Joplin, Jimija Hendrixa, Leonarda Cohena ... »Tam okrog so hodile zgodbe,« piše novinar Ervin Hladnik - Milharčič.
Eno od področij raziskovanja, katerim se posveča dr. Božidar Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo, je kava. Njen zmagoviti pohod na vse celine sveta preučuje že desetletja. Koliko skodelic kave je v teh desetletjih popil, nam ni zaupal, je pa zbral okoli 500 razglednic, katerih motiv je kava – njena proizvodnja, razširjenost in uporaba. In rezultat njegovega raziskovanja, zbirateljstva in – zagotovo – tudi pitja in preizkušanja kave na vseh koncih sveta je knjiga, ki jo pripravlja in bo pri založbi Modrijan izšla spomladi prihodnje leto.
V zbirki Nostalgija, ki smo jo prvič predstavili v aprilskem Modrijanu, je že sedem knjig (sedma je tik pred izidom). Za bralsko pokušino objavljamo kratek odlomek iz prikupnega romana Flush Virginie Woolf. Sledi še več strani predstavitev privlačnega branja za vse okuse, od mojstrovin Nicka Cava, ki tako rekoč hkrati dobiva prevoda svojih dveh romanov v slovenščino, in 50. knjige v zbirki Bralec ter preostalih »bralcev«, ki smo jih izdali od pomladi, do romana Tigrov grič v prevodu Lili Potpara, ki smo ji ob tej priložnosti posvetili celo stran.
Letos ne bi moglo Andreja Predina nič razveseliti bolj od odločitve komisije za Cankarjevo priznanje, da je mladim bralcem v 8. in 9. razredu predpisala tudi njegov prvenec Na zeleno vejo. Razplet zgodbe poznate – skorajda ni bilo medija, ki ne bi poročal o tem. Knjiga, ki smo jo prvič predstavili v 3. številki našega Modrijana, je trenutno med najbolj branimi Modrijanovimi knjigami. Pa ne zato, ker bi jo bralo toliko mladih tekmovalcev, pač pa zato, ker so si nekateri prizadevali, da je ne bi, in izsilili njen umik s seznama obvezne literature za Cankarjevo tekmovanje. In seveda zato, ker je vredna branja. Naj ima v »tej nesrečni zgodbi«, kakor je oktobra zapisala Erica Johnson Debeljak v članku Sobotne priloge Dela, zadnjo besedo Andrej Predin.
»Zadnjo besedo« v novem Modrijanu pa ima pisatelj Roman Rozina, ki knjige ne samo piše in bere, temveč zna z njimi tudi potovati. In z njihovimi avtorji – z Márquezom in Calvinom, s Kosmačem in Saramagom, s Sepúlvedo, z Rushdiejem in Hrabalom. Prijetno knjižno potovanje!

__________________________________

Uredila Bronislava Aubelj

(Modrijan (ISSN 1855-1378) je bila brezplačna publikacija založbe Modrijan v obliki 32-stranskega časopisa (št. 7 je obsegala 40 strani), ki je v letih 2006–2011 izhajala dvakrat letno – aprila in novembra. Aprilski izid je bil povezan z dnevom knjige in avtorskih pravic (23. april) ter prireditvijo Slovenski dnevi knjige v Ljubljani, novembrski pa s Slovenskim knjižnim sejmom v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Leta 2012 smo časopis prenehali izdajati.)