Novica

Trenutek v življenju ob 5. in 20. obletnici smrti – Maurice Béjart in Jorge Donn

16.11.2012

Datumi pogosto niso kaj več kot suhoparni podatki, a ker nenehno brenčijo okoli nas, se nanje včasih nalepi tudi kakšno naključje. Tako se je zgodilo ta mesec: srečali se bosta dve obletnici smrti dveh umetnikov, ki sta bila – in sta vsaj v omejenem smislu še vedno – velikana svojega področja, baleta. To srečanje nikakor ne bo nekaj novega, saj sta se že v življenju srečevala, družila in soustvarjala.
Prvi je Maurice Béjart (1927–2007), francoski baletni plesalec in koreograf, avtor številnih novosti v modernem baletu in tudi ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane; tega smo nazadnje videli pri nas v okviru letošnjega, 60. poletnega Ljubljanskega festivala (z uprizoritvijo klasičnega dela Stravinskega). Maurice Béjart je s svojimi inovacijami udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu; 22. novembra bo minilo pet let od njegove smrti.
Drugi je Jorge Donn (1947–1992), argentinski baletnik, ki je študiral klasični balet in moderni ples v Teatru Colón v Buenos Airesu, toda ko je spoznal Béjartovo skupino, je odšel za njim in kasneje postal eden njegovih najbolj izpostavljenih plesalcev. V šestdesetih in sedemdesetih letih sta s skupnimi močmi zgradila lepo število legendarnih baletnih predstav (Romeo in Julija, Nižinski, Bolero); 30. novembra bo minilo dvajset let od njegove prezgodnje smrti.

Teh srečanj pa še kar ne bo konec. Za prihodnjo pomlad pri založbi Modrijan pripravljamo izid avtobiografije Mauricea Béjarta z naslovom Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). Béjart se v teh zapisih spomni mnogih svojih sopotnikov na umetniški in življenjski poti, med drugim tudi ›zlatega‹ Donna. Knjiga bo poslastica za poznavalce plesne umetnosti in tiste, ki to (še) nismo; s stalnim vijuganjem med dokumentarnostjo in literarnostjo je dražljivo branje, prav tako tudi po zaslugi avtorjevih zdaj humornih, zdaj melanholičnih, kdaj pa tudi filozofsko zatopljenih ali obrtniško dragocenih prebliskov. Vse to v tekočem prevodu Marjana Poljanca.
Knjiga bo izšla v zbirki Poteze.

objavljeno v rubriki: V spomin

Sorodne novice

na vrh strani

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: V spomin

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: V spomin

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: V spomin

07.03.2016

Dirigent, ki ni odložil svoje taktirke* – umrl je Nikolaus Harnoncourt »

V soboto, 5. marca, je na svojem domu v 87. letu starosti preminil avstrijski čelist in dirigent Nikolaus Harnoncourt (1929–1916). Sicer je že 5. decembra lani, na predvečer svojega 86. rojstnega dne, sporočil, da se zaradi zdravstvenih razlogov umika izza dirigentskega pulta.
Vso svojo glasbeno kariero je posvetil iskanju prvotnega, ›izvirnega‹ zvoka. Z ansambli pod svojim dirigentskim vodstvom je utiral in odkrival popolnoma nove poti in interpretacije klasičnega opusa iz tako rekoč celotne moderne glasbene zgodovine. A ne le moderne – skupaj s svojo ženo Alice je leta 1957 ustanovil ansambel Concentus Musicus Wien, ki goji tradicijo stare glasbe in tudi njenega izvajanja na zgodovinskih glasbilih, kajti po njegovih besedah bo »glasba vsake dobe najbolj živa tedaj, če jo izvajamo z zvočnimi sredstvi njenega sodobnega časa«. S svojim ansamblom Concentus Musicus je sodeloval tudi na vsakoletnem štajerskem kulturnem festivalu Styriarte v Gradcu.
Nikolaus Harnoncourt je v desetletjih svojega ustvarjanja poskrbel za vrsto koncertnih ciklov in posnetkov (koncertov, simfonij …) mnogih najvidnejših klasikov zadnjih nekaj stoletij in sodeloval tudi pri neštetih opernih uprizoritvah, npr. Rameauja, Händla, Mozarta. V letih 2001 in 2003 je dirigiral znameniti novoletni koncert Dunajskih filharmonikov.

objavljeno v rubriki: V spomin