E-novice

Novica

Marxove ideje še niso za v staro šaro – 200. obletnico njegovega rojstva obeležuje ves svet

29.04.2018

Če nanj gledamo pozitivno, je Marx daljnovidni prerok družbenega in gospodarskega razvoja ter zagovornik emancipatorne preobrazbe države in družbe. Če nanj gledamo negativno, je eden najodgovornejših za vse pogubne in zlohotne lastnosti sodobnega sveta.
Jonathan Sperber

Medtem ko se pri nas vse leto 2018 bolj ali manj vrti okoli »praznovanja smrti«, se dobršen del preostalega sveta – torej še zdaleč ne samo Evrope – poklanja »rojstvu«, in to enega največjih novoveških mislecev (zahodne) Evrope, Karla Marxa, ki se je rodil pred 200 leti, 5. maja 1818, v mestu Trier v Nemčiji. Leto 2018 je torej tudi leto Karla Marxa (spomnimo še, da je bila jeseni 2017 150-letnica izida prvega dela Kapitala, februarja letos pa 170-letnica Komunističnega manifesta) – leto spomina nanj in na njegovo dediščino ter razmere, ki so v njegovem času vladale v Evropi pa tudi drugod po svetu.

Dandanes, v času poglobljene in zaostrene družbene neenakosti, so političnoekonomske ideje iz časov začetkov delavskega gibanja v Evropi tudi za nas na precej akuten način ponovno aktualne. Gre za to, ali bomo (kot evropska družba, kot človeštvo) pristali na ta čas vzpenjajoči se model popolnoma asimetričnega razporejanja družbenega bogastva, nezmerno bogatenje peščice in siromašenje nepreglednih množic, ali pa tudi v prihodnosti delovali za razvoj uravnoteženo strukturirane družbe, v kateri bo imel vsak posameznik na voljo načeloma vse možnosti tako za realizacijo svojih ustvarjalnih potencialov kakor tudi za doseganje individualne sreče. Čeprav se ob iskrenem razmisleku take dileme zdijo odvečne, pa v realnih sodobnih družbah tudi po 200 letih še vedno ohranjajo svojo vnetljivo revolucionarnost.
V preteklosti so marksizem – oziroma nauk, ki so ga izoblikovali Marxovi nasledniki – že ugrabljale različne ideologije in ga vpregale za svoje interese, marsikdaj tudi z dokaj nesrečno roko. Toda Marxove ideje niti danes še niso za v staro šaro. Nastajajo nove in nove študije, ki odkrivajo mnoge prednosti, ki jih lahko pridobimo tudi mi, v sodobnih družbah in ekonomijah.

Karl Marx – 200 let

200. obletnico rojstva Karla Marxa najrazkošneje obeležujejo v njegovi domovini, še posebej v Trierju. Kitajska je ob tej priložnosti mestu poklonila 4,4 metra visok bronast spomenik. (Sprejem tega veličastnega darila je sprožil tudi nasprotovanja, zlasti skrajne desnice, a trierskega mestnega sveta to ni omajalo – bronasti Marx trdno stoji in bo uradno odkrit na slovesnosti ob Marxovem rojstnem dnevu.) V Deželnem muzeju Porenja (Rheinisches Landesmuseum) bo do 21. oktobra na ogled razstava »Karl Marx, 1818–1883. Življenje. Delo. Čas.« (Leben. Werk. Zeit.); v Mestnem muzeju (Stadtmuseum Simeonstift) si bo mogoče ogledati razstavo »Življenjske postaje« (Stationen eines Lebens); v Muzeju hiša Karla Marxa (Museum Karl-Marx-Haus) so postavili novo stalno razstavo; razstave spremljajo številne druge prireditve (oglejte si program). Konference, predavanja, simpozije, razstave ob Marxovi 200-letnici že mesece prirejajo tudi v mnogih drugih nemških mestih, največ v Berlinu, pa v Veliki Britaniji in na Irskem, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ... Sredi junija bo mednarodna konferenca o Karlu Marxu v Patni (Indija). Fundacija Rosa Luxemburg in Društvo Helle Panke (Berlin) sta odprla spletni portal marx200.org, na katerem lahko spremljamo dogajanje ob Marxovem jubileju po vsem svetu. Marxovi rojaki so poskrbeli tudi za »spominke« – Berlinska državna kovnica je skovala jubilejne srebrnike (brez apoena, na prodaj so za 29,90 €), med zbiratelji zelo iskani pa so tudi bankovci za 0 €, ki jih je, po zgledu ničevrskih bankovcev Evropske centralne banke, že lani »dal v obtok« berlinski DDR Museum, letos pa ponuja svojo serijo trierski turistični biro. V knjigarnah je mnogo novih biografij in študij o Karlu Marxu pa tudi novih izdaj in ponatisov Marxovih del.

Galerija:
1 – Maketa kipa Karla Marxa, darila Kitajske mestu Trier
2 – Letak razstave »Življenje. Delo. Čas.« v Trierju
3 – Načrt Trierja z obema muzejema in hišo Karla Marxa
4 – Naslovnica spletnega portala Marx200.org
5 – Letak mednarodne konference »Karl Marx – Življenje, ideje, vpliv« v Patni (Indija)
6 – Spominski srebrnik iz Berlinske državne kovnice
7 – Ničevrski bankovec (DDR Museum, Berlin)

Pri založbi Modrijan je pred štirimi leti izšel obsežen življenjepis z naslovom Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki ga je leta 2013 objavil izjemni poznavalec Evrope 19. stoletja, ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Leta 2014 je knjiga Sperberju prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado, nemškemu prevodu – izšel je celo pred izvirnikom – pa so sledili prevodi v španščino, portugalščino, francoščino, slovenščino, turščino, kitajščino, japonščino in iranščino. Za slovenski prevod je poskrbel Andrej E. Skubic.

Iz Uvoda

Do 31. maja na voljo za samo 29 €:
 
Priporočamo tudi:
objavljeno v rubriki: V spomin

Sorodne novice

na vrh strani

22.02.2018

Dvojna obletnica Gabrieleja d’Annunzia – poeta in hujskača, svetovljana in fašista, bonvivana in puščavnika »

Prvega marca bo minilo 80 let od smrti, le malo zatem (12. marca) pa 155 let od rojstva vsestranskega italijanskega literata, umetnika in gizdalina, pesnika in plejboja, megalomana, genija in monstruma Gabrieleja d’Annunzia (1863–1938). To je lepa priložnost, da se tudi Slovenci spomnimo njegove življenjske zgodbe, ki sta nam jo v knjigi Ščuka. Gabriele d’Annunzio – pesnik, zapeljivec in vojni pridigar mojstrsko razgrnila britanska biografinja Lucy Hughes-Hallett (2013) in prevajalec Andrej E. Skubic (2016). In kaj so o njej zapisali slovenski recenzenti?

Matej Bogataj je zapisal, da je »fascinantna, a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.«

objavljeno v rubriki: V spomin

02.01.2018

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes »

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell.

objavljeno v rubriki: V spomin

17.12.2017

Ob 100. obletnici rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1972 »

V predbožičnem času, ko srečujemo same bolj ali manj okrogle obletnice, skozi časovno lino pa si ogledujemo že njihov novi odmerek prihodnje leto, se spomnimo še ene, ki se bo dopolnila v četrtek, 21. decembra. Takrat bo minilo sto let od rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla.

Heinrich Böll (1917–1985) je pri nas eden tistih napol neznancev, ki pripadajo nekako svetu (pol)preteklosti: kdor ni vsaj nekoliko starejšega letnika, da bi se ga še spomnil iz tedenskih obzornikov na televiziji, o njem bržkone le malo ve. A po krivici, saj ga imamo kar nekaj prevedenega – če mislimo le na Bölla kot pisatelja. Po enaki krivici pa tudi zato, ker se zdi, da pri Heinrichu Böllu podatek, da je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, skoraj utone v biografskem oceanu pomenov in smislov, ki jih je kot osebnost dal literaturi, povojni nemški in evropski družbi in politiki ter nič manj kar človeštvu kot celoti.

objavljeno v rubriki: V spomin

03.12.2017

300. obletnica rojstva nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna »

Za Nemce – pa ne le tiste, ki jih zanimata umetnost in zgodovina, še zlasti antika – je leto 2017 leto Johanna Joachima Winckelmanna, slovitega nemškega učenjaka, »očeta« umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Rodil se je namreč pred 300 leti, sicer šele 9. decembra, vendar rojaki obeležujejo obletnico njegovega rojstva vse leto, njihova pozornost pa mu bo posvečena tudi prihodnje leto, ko bo – 8. junija250. obletnica njegove tragične smrti. Večino dogodkov, povezanih z obletnicama, prireja Winckelmannova družba z Winckelmannovim muzejem, ki domuje na Winckelmannovi ulici v Stendalu, mestu v deželi Saška-Anhalt, kjer se je rodil. Winckelmannovo leto, ki ima tudi mednarodni značaj – dejavnosti potekajo še v 14 drugih državah –, bo sklenil mednarodni kongres v Berlinu in Stendalu, katerega tema je »umetnost in svoboda«.

Johanna Joachima Winckelmana in njegovo delo poznajo pri nas le redki izmed tistih, ki z umetnostjo starega veka niso tesno povezani kot strokovnjaki. Vse do pred nekaj leti ni bilo v slovenščini dostopno niti eno samo Winckelmannovo delo – cobiss ga prvič prepozna šele leta 2008, ko je bil predstavljen v Novi reviji –, in šele leta 2013 smo dobili prevod njegovega najpomembnejšega in najvplivnejšega dela – Zgodovine umetnosti starega veka (Geschichte der Kunst des Alterthums, 1764).

objavljeno v rubriki: V spomin

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: V spomin

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.