E-novice

V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

11.01.2015

»Okroglo« 2015: Ayn Rand, Edith Piaf, Carmen Martín Gaite, Agota Kristof, John Banville, Jane Austen ... »

Konec leta se oziramo nazaj, v začetku leta pa naprej. Pri Modrijanu vsako leto takle čas pregledamo, kateri literati in drugi avtorji ter osebnosti, povezane z našimi knjigami, bodo v novem letu bodisi praznovali »okroglo« ali pa se jih bomo spomnili zaradi obletnice – večinoma njihovega rojstva.
• 2. februarja bo 110. obletnica rojstva ameriške pisateljice ruskega rodu Ayn Rand. Avtorica je v ZDA izjemno priljubljena, njena dela so bila neštetokrat analizirana in ponatiskovana, njene romane – kar nekaj jih je zelo zelo obsežnih – pa ameriški bralci uvrščajo med najboljše romane 20. stoletja. V slovenščino sta prevedena samo dva, pa še nanju je bilo treba zelo dolgo čakati. Pri Modrijanu smo leta 2010 objavili njen romaneskni prvenec Mi, živi, prevedla ga je Katarina Mahnič.
• 19. decembra 1915 se je rodila francoska pevka Edith Piaf. Njena stoletnica je dober razlog za izid njene biografije. Izbrali smo najnovejšo in po mnenju poznavalcev najboljšo in najverodostojnejšo doslej. Leta 2013 jo je objavil znameniti francoski biograf Robert Belleret: raziskovanje življenja »pariškega vrabčka« mu je vzelo najmanj dve leti. Biografijo Piaf, francoski mit prevaja Maja Kraigher.
• Angleški zoolog in pisatelj Gerald Durrell bi 7. januarja dopolnil 90 let.

objavljeno v rubriki: V spomin

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: V spomin

20.07.2011

»V arhivu Boga, v njegovem Božanskem računalniku, se nikoli nič ne izgubi.« »

»Ljubezen in izgnanstvo je sicer po slogu in vsebini v osnovi avtobiografsko delo, gotovo pa ni popolna zgodba mojega življenja od otroštva do srede mojih tridesetih, ko se knjiga konča. Moral sem spremeniti imena, datume in, v nekaterih izjemnih primerih, potek dogodkov, ker so mnogi ljudje, ki jih opisujem, še živi in ker imam za to več osebnih razlogov. V bistvu se nikoli ne da napisati resnične zgodbe človekovega življenja. To presega moč literature. Vsa zgodba kateregakoli življenja bi bila skrajno dolgočasna in popolnoma neverjetna.

objavljeno v rubriki: V spomin

22.02.2012

»V prihodnosti bo vsakdo doživel svojih 15 minut slave.« »

Ali veste, kdo je avtor znane fraze »15 minut slave«? No, za merjenje njegove slave bi bila vsekakor primernejša večja časovna enota. Bil je namreč »slavnež že za časa življenja – prava celebrity«. In prav nič manjši slavnež ni danes, 22. februarja, ko mineva 25 let od njegove smrti.
O središčni osebnosti, skoraj ikoni pop arta je bilo napisanih mnogo knjig in veliko filmov, sam pa je pravil, da pod površjem njegovih slik in filmov ni ničesar globljega: »Vse je tukaj. Nič ne manjka. Sem vse, kar moj album z izrezki in slikami trdi, da sem.«

objavljeno v rubriki: V spomin

22.05.2012

135 let od rojstva matere sodobnega plesa Isadore Duncan »

Najbrž edini znani filmski posnetek Isadore Duncan, Američanke, ki je začrtala pot moderni plesni umetnosti 20. stoletja, je le nekaj sekund dolg prizorček sivih, trepetajočih, nejasnih senc: nekje v naravi izza dreves pripleše drobna postava, ovita v ohlapno oblačilo; le nekaj lahnih korakov, obrat, dvig rok, ki se gole izvijejo iz tkanine, še skokec ali dva in – konec. Občutek vzburjenja in takoj nato razočaranje ... To je torej vse, o Isadori, plesni vizionarki in kontroverzni osebnosti, ki se je rodila pred 135 leti, natančneje, 27. maja 1877 v San Franciscu, se lahko poučimo le še iz vrste pisnih virov, najpristneje pa iz njene avtobiografije Moje življenje.
Isadora je že od malih nog sanjala o drugačnem plesu. Takoj je zavrgla baletne copatke in plesala bosa, odeta le v preprosto tuniko. Tehniko klasičnega baleta je imela za zastarelo in nasprotno naravnemu človekovemu gibanju. Ne meneč se za »pravila« se je poglabljala v svet zaznav, stanj in odnosov. Skozi improvizacijsko raziskovanje je razvila svoj strastni, inovativni slog svobodnega giba. Vzor zanj je sprva videla v plesu antične Grčije, ujetem v skulpture, reliefe in podobe na vazah. Statične podobe je samosvoje prevajala v živ gib in jih inventivno nadgradila. Kasneje se je obrnila k novim spodbudam: »Iskati v naravi najčudovitejše oblike in najti gibanje, ki izraža dušo teh oblik – to je plesalčeva umetnost ... Navdih črpam iz dreves, valov, oblakov, iz skladja, ki se tke med strastjo in nevihto.«

objavljeno v rubriki: V spomin

11.12.2012

191 let po rojstvu Gustava Flauberta, enega največjih romanopiscev v zgodovini evropske književnosti »

»V rosnih letih je bil Gustave šibak, bledikav in bolehen; tako zelo, da je njegov oče, ko je na rouenskem pokopališču kupil posest za družinski grob, dal kar vnaprej izkopati malo manjšo jamo za krsto najmlajšega sina, saj so se sprijaznili, da ta ne bo več prav dolgo živel. Ko so Flauberta leta 1880 pokopali, tako nista umanjkali morbidna ironija in groteska, ki sicer prevevata njegovo mladostno prozo: pogrebci so se pošteno namučili, da so pisateljevo krsto na kolikor toliko dostojen način spravili v zanjo mnogo pretesen grob,« je v spremni besedi h knjigi Spomini nekega norca in izbrana mladostna dela zapisal prevajalec Ignac Fock ter nanizal še vrsto zanimivih podrobnosti iz življenja francoskega pisatelja Gustava Flauberta, enega največjih romanopiscev v zgodovini evropske pa tudi svetovne književnosti.

objavljeno v rubriki: V spomin

02.01.2018

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes »

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell.

objavljeno v rubriki: V spomin

25.05.2012

22 dni Adagia za 22 mrtvih Sarajevčanov – ob dvajsetletnici tragedije v Sarajevu  »

27. maj 1992 v obleganem Sarajevu. Ljudje se, ko izvedo, da je na voljo kruh, zberejo na ulici v mestnem središču. Nenadoma se s hribov usujejo granate. Dvaindvajset ljudi obleži mrtvih, več kot sto jih je ranjenih. Dvaindvajset dni zaporedoma se na prizorišče pokola odpravi mlad čelist in zaigra Albinonijev* Adagio v g-molu.
Kanadski pisatelj Steven Galloway je pred štirimi leti objavil roman Sarajevski čelist, zgodbo o življenju Sarajevčanov v času vojne v devetdesetih. Navdih je našel v resničnem liku, takrat 36-letnem čelistu Vedranu Smajloviću. Smajlović, ki danes živi v Severni Irski, je leta 1992, po pokolu na ulici Vase Miškina, v resnici igral Adagio in tako postal simbol miru ne le v Bosni, temveč tudi drugod po svetu.

objavljeno v rubriki: V spomin

25.01.2013

27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta – spominjamo se jih lahko tudi s knjigo »

Nobenega dvoma ni, da so se najhujše vojne grozote zgodile med holokavstom. Ta sramotna epizoda človeške zgodovine je imela strašne posledice na celotno civilizacijo. Šele pred nekaj leti, leta 2005, je generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo 60/7 kot vsakoletni spomin na žrtve holokavsta proglasila 27. januar. Tega dne leta 1945 je namreč Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Ob razglasitvi svetovnega dne spomina na žrtve holokavsta je takratni generalni sekretar Kofi Annan zbrane nagovoril z mislimi: »Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.01.2016

27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta – poslanica generalnega sekretarja OZN Bana Ki-moona »

Med drugo svetovno vojno so nacisti sistematično internirali in ubili šest milijonov Judov. Ubijali so tudi Sinte in Rome, politične zapornike, homoseksualce, invalide, Jehovove priče in sovjetske vojne ujetnike.
Holokavst je bil zločin brez primere. Nihče ne more zanikati obstoja dokazov, da je do njega res prišlo. Ko se spomnimo njegovih žrtev in ko se poklonimo pogumu preživelih ter tistih, ki so jim pomagali in jih osvobodili, se vsako leto znova odločimo, da bomo v prihodnje preprečili take grozote in zavračali obsojanja vredno miselnost, ki jih dovoljuje.

V senci holokavsta in okrutnosti druge svetovne vojne je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, da bi oživila vero v dostojanstvo in vrednost slehernega človeka ter opozarjala na pravico vseh ljudi, da živijo v enakosti in svobodi pred diskriminacijo.

Ta načela so danes bistvenega pomena. Ljudje po vsem svetu – vključno z milijoni, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in pomanjkanjem – še vedno trpijo zaradi diskriminacije in napadov. Naša dolžnost je, da se spominjamo preteklosti – in pomagamo tistim, ki nas potrebujejo danes.

objavljeno v rubriki: V spomin

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.