E-novice

V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

05.03.2012

Trideset let po smrti ameriške filozofinje in književnice Ayn Rand »

Ali bi pred tremi, štirimi leti znali odgovoriti na vprašanje, kdo je bila Ayn Rand? Takrat v slovenščini ni bilo na voljo niti enega samega njenega dela, z njenimi obsežnimi deli so se v izvirniku trudili le posamezni posebej zainteresirani bralci. Prvo knjigo Randove smo dobili šele v devetem letu novega tisočletja, to je bil Izvir (The Fountainhead, 1943), samo leto pozneje pa smo pri Modrijanu kot prvega v zbirki Nostalgija objavili roman Mi, živi. A to ne gre pripisovati drugemu kot naključju, čeprav je izid padel na plodna tla in bil dobro sprejet tako pri bralcih kakor kritikih; Dnevnikova recenzentska Mojca Pišek je denimo zapisala (Dnevnik, 18. 11. 2011), da je »roman aktualen tudi zato, ker bi bil lahko napisan včeraj. Lahko bi recimo prišel s tipkovnice kakega mladoekonomista, resetatorja ali mlečnozobega tehnokrata, ki so leta 2011 prepričani, da je boj proti ostalinam socializma edina zveličavna ideja, za katero je vredno svetiti v zgodovino.«

objavljeno v rubriki: V spomin

22.02.2012

»V prihodnosti bo vsakdo doživel svojih 15 minut slave.« »

Ali veste, kdo je avtor znane fraze »15 minut slave«? No, za merjenje njegove slave bi bila vsekakor primernejša večja časovna enota. Bil je namreč »slavnež že za časa življenja – prava celebrity«. In prav nič manjši slavnež ni danes, 22. februarja, ko mineva 25 let od njegove smrti.
O središčni osebnosti, skoraj ikoni pop arta je bilo napisanih mnogo knjig in veliko filmov, sam pa je pravil, da pod površjem njegovih slik in filmov ni ničesar globljega: »Vse je tukaj. Nič ne manjka. Sem vse, kar moj album z izrezki in slikami trdi, da sem.«

objavljeno v rubriki: V spomin

21.01.2012

Spomnite se 130-letnice rojstva britanske pisateljice Virginie Woolf  »

Lani je minilo sedemdeset let od smrti britanske pisateljice Virginie Woolf. Ta obletnica je nekakšna prelomnica. 70 let od avtorjeve smrti je namreč doba, ko založnikom ni več treba plačevati za avtorske pravice, a je tudi res, da avtorjev, ki so za objavo zanimivi več kot 70 let po smrti, ni veliko. Za literarne sladokusce že mogoče, ne pa tudi za povprečne bralce.
Virginia Woolf vsekakor je. Lani so v Sloveniji izšli najmanj trije prevodi njenega dela, eden od njih pa je Flush.

objavljeno v rubriki: V spomin

15.01.2012

30 let od smrti Varlama Šalamova, avtorja Kolimskih zgodb »

»Kolimske zgodbe so poskus, da si zastavimo in rešimo pomembna etična vprašanja življenja, vprašanja, ki jih preprosto ni mogoče rešiti na drugem gradivu. Vprašanje o srečanju človeka in sveta, človekov boj s strojem države, resnica tega boja, boj zase, znotraj sebe – in zunaj sebe. Je mogoče dejavno vplivati na lastno usodo, ki jo meljejo zobje državnega stroja, zobje zla? Iluzornost in teža upanja. Možnost, da se opremo na druge sile, le na upanje ne.«
To so besede Varlama Šalamova samega o Kolimskih zgodbah, zbirki kratkih zgodb, ki je pred kratkim naposled izšla tudi v slovenskem prevodu.

objavljeno v rubriki: V spomin

09.01.2012

Leto 2012 je polno »književnih« obletnic – naj vas spomnimo, da ... »

... da je 5. januarja italijanski mislec Umberto Eco praznoval 80. rojstni dan;
... da 17. januarja mineva 30 let od smrti ruskega pisatelja Varlama Šalamova (1907–1982). Pred kratkim smo pri Modrijanu izdali njegove Kolimske zgodbe;
... da bo 25. januarja 130-letnica rojstva angleške pisateljice Virginie Woolf (1882–1941); njen roman Flush je ena od treh knjig, ki so lani izšle v slovenskem prevodu;
... da bi 27. februarja 100 let praznoval britanski pisatelj Lawrence Durrell (1912–1990), avtor Aleksandrijskega kvarteta in Temnega labirinta – tega smo objavili lani v Nostalgiji;
... da bi 4. marca poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007), avtor naše knjige Potovanja s Herodotom, dopolnil 80 let.

objavljeno v rubriki: V spomin

20.07.2011

»V arhivu Boga, v njegovem Božanskem računalniku, se nikoli nič ne izgubi.« »

»Ljubezen in izgnanstvo je sicer po slogu in vsebini v osnovi avtobiografsko delo, gotovo pa ni popolna zgodba mojega življenja od otroštva do srede mojih tridesetih, ko se knjiga konča. Moral sem spremeniti imena, datume in, v nekaterih izjemnih primerih, potek dogodkov, ker so mnogi ljudje, ki jih opisujem, še živi in ker imam za to več osebnih razlogov. V bistvu se nikoli ne da napisati resnične zgodbe človekovega življenja. To presega moč literature. Vsa zgodba kateregakoli življenja bi bila skrajno dolgočasna in popolnoma neverjetna.

objavljeno v rubriki: V spomin

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.