E-novice

V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

25.01.2013

27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta – spominjamo se jih lahko tudi s knjigo »

Nobenega dvoma ni, da so se najhujše vojne grozote zgodile med holokavstom. Ta sramotna epizoda človeške zgodovine je imela strašne posledice na celotno civilizacijo. Šele pred nekaj leti, leta 2005, je generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo 60/7 kot vsakoletni spomin na žrtve holokavsta proglasila 27. januar. Tega dne leta 1945 je namreč Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Ob razglasitvi svetovnega dne spomina na žrtve holokavsta je takratni generalni sekretar Kofi Annan zbrane nagovoril z mislimi: »Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere.

objavljeno v rubriki: V spomin

05.01.2013

Roth, McCarthy in Chavarría bodo dopolnili 80 let, MacIntyre, Carey in Inkret pa 70 let »

Leto 2013 se je začelo in spodobi se, da tako kot lani tudi letos pravi čas opozorimo na avtorje, katerih dela smo objavili pri Modrijanu in obhajajo letos okrogel jubilej. 80. rojstni dan enega od avtorjev smo že zamudili – nemški zgodovinar Hans-Ulrich Thamer, avtor Nacionalsocializma, je osem desetletij življenja dopolnil že 1. januarja.
• 28. februarja bo ameriški ekonomist, nobelovec Paul Krugman star 60 let. Pri Modrijanu smo pred kratkim objavili prevod njegove zadnje knjige Ustavimo to krizo takoj!

objavljeno v rubriki: V spomin

11.12.2012

191 let po rojstvu Gustava Flauberta, enega največjih romanopiscev v zgodovini evropske književnosti »

»V rosnih letih je bil Gustave šibak, bledikav in bolehen; tako zelo, da je njegov oče, ko je na rouenskem pokopališču kupil posest za družinski grob, dal kar vnaprej izkopati malo manjšo jamo za krsto najmlajšega sina, saj so se sprijaznili, da ta ne bo več prav dolgo živel. Ko so Flauberta leta 1880 pokopali, tako nista umanjkali morbidna ironija in groteska, ki sicer prevevata njegovo mladostno prozo: pogrebci so se pošteno namučili, da so pisateljevo krsto na kolikor toliko dostojen način spravili v zanjo mnogo pretesen grob,« je v spremni besedi h knjigi Spomini nekega norca in izbrana mladostna dela zapisal prevajalec Ignac Fock ter nanizal še vrsto zanimivih podrobnosti iz življenja francoskega pisatelja Gustava Flauberta, enega največjih romanopiscev v zgodovini evropske pa tudi svetovne književnosti.

objavljeno v rubriki: V spomin

16.11.2012

Trenutek v življenju ob 5. in 20. obletnici smrti – Maurice Béjart in Jorge Donn »

Datumi pogosto niso kaj več kot suhoparni podatki, a ker nenehno brenčijo okoli nas, se nanje včasih nalepi tudi kakšno naključje. Tako se je zgodilo ta mesec: srečali se bosta dve obletnici smrti dveh umetnikov, ki sta bila – in sta vsaj v omejenem smislu še vedno – velikana svojega področja, baleta. To srečanje nikakor ne bo nekaj novega, saj sta se že v življenju srečevala, družila in soustvarjala.
Prvi je Maurice Béjart (1927–2007), francoski baletni plesalec in koreograf, avtor številnih novosti v modernem baletu in tudi ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane; tega smo nazadnje videli pri nas v okviru letošnjega, 60. poletnega Ljubljanskega festivala (z uprizoritvijo klasičnega dela Stravinskega). Maurice Béjart je s svojimi inovacijami udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu; 22. novembra bo minilo pet let od njegove smrti.

objavljeno v rubriki: V spomin

16.11.2012

Devetdeset let od rojstva portugalskega literarnega velikana Joséja Saramaga »

»Vsak dan me bolj in bolj dolgočasi govorjenje o književnosti, raje govorim o človeku in o človeštvu,« je enkrat, najbrž pa celo večkrat dejal portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago (1922–2010). Svoje prepričanje in svoje pisanje je osredotočil na človeka, bil je tudi dejaven zagovornik listine o človekovih pravicah in je politike in državnike opozarjal, naj rešijo družbene probleme in ljudem zagotovijo dostojno življenje. »Zdaj, ne jutri in ne v nebesih, temveč zdaj.« Človek je tudi osrednja figura njegovih romanov, posameznik, ki izstopa iz množice zaradi svojih lastnosti ali pa je predstavnik manj pomembnejšega, a številčnega sloja in se pojavlja kot »glasnik svojega razreda«, preprostih, a zdravih navad in trdnih načel. Takšen je Saramagov »junak«, posameznik iz mesa in krvi, ki ve, kaj hoče, in si za to prizadeva, glasnik svojega naroda, ki s tem prinaša tudi upanje na boljšo prihodnost svoje dežele. Marksistične ideje, ki jih pripisujejo Saramagu, imajo z njim prav to povezavo – misel na človeka.

objavljeno v rubriki: V spomin

05.10.2012

John Lennon – največja glasbena ikona zadnjih šestdesetih let »

Marca letos je britanska glasbena revija New Musical Express, kratko imenovana NME, praznovala 60 let izhajanja. Pri tedniku, ki od leta 1996 obstaja tudi v spletni različici, so ob tem jubileju povabili bralce, naj glasujejo za največjo glasbeno ikono zadnjih 60 let, torej od leta 1952, ko je izšla prva številka. Bralci so lahko izbirali med 60 imeni, glasovanje je potekalo šest mesecev, zbranih glasov pa je bilo več kot 160 000.
Vas zanima, kateri glasbeniki so se uvrstili v prvo deseterico?
Deseti je po mnenju bralcev NME član skupine Joy Division Ian Curtis, ki je leta 1980 naredil samomor. Deveti je Noel Gallagher (Oasis), osmi Morrissey, sedmi Jimi Hendrix, šesta je Amy Winehouse, peti Kurt Cobain, četrti Alex Turner (Arctic Monkeys), tretji David Bowie, drugi Liam Gallagher in prvi – John Lennon.

objavljeno v rubriki: V spomin

03.08.2012

Andy Warhol o hrani, newyorški dieti in tistih, ki govorijo in jedo hkrati »

Kdo je ljubki deček na sliki? Andy Warhol – 6. avgusta bi bil star 84 let. Ta nenavadni umetnik si vsekakor zasluži, da se ga spomnimo vsaj enkrat na leto, v Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji, Andyjevem rojstnem kraju, živijo z njim in zanj tako rekoč sleherni dan leta. Muzej Andyja Warhola (The Andy Warhol Museum), ki je prve obiskovalce sprejel leta 1994, sedem let po umetnikovi smrti, je brez dvoma ena privlačnejših točk tega mesta. Muzejska zbirka je zelo bogata, vključuje tako rekoč vse, kar je Andyjevega mogoče videti in tudi prebrati, o čemer se lahko prepričamo, če obiščemo spletno stran muzeja.

objavljeno v rubriki: V spomin

25.05.2012

22 dni Adagia za 22 mrtvih Sarajevčanov – ob dvajsetletnici tragedije v Sarajevu  »

27. maj 1992 v obleganem Sarajevu. Ljudje se, ko izvedo, da je na voljo kruh, zberejo na ulici v mestnem središču. Nenadoma se s hribov usujejo granate. Dvaindvajset ljudi obleži mrtvih, več kot sto jih je ranjenih. Dvaindvajset dni zaporedoma se na prizorišče pokola odpravi mlad čelist in zaigra Albinonijev* Adagio v g-molu.
Kanadski pisatelj Steven Galloway je pred štirimi leti objavil roman Sarajevski čelist, zgodbo o življenju Sarajevčanov v času vojne v devetdesetih. Navdih je našel v resničnem liku, takrat 36-letnem čelistu Vedranu Smajloviću. Smajlović, ki danes živi v Severni Irski, je leta 1992, po pokolu na ulici Vase Miškina, v resnici igral Adagio in tako postal simbol miru ne le v Bosni, temveč tudi drugod po svetu.

objavljeno v rubriki: V spomin

22.05.2012

135 let od rojstva matere sodobnega plesa Isadore Duncan »

Najbrž edini znani filmski posnetek Isadore Duncan, Američanke, ki je začrtala pot moderni plesni umetnosti 20. stoletja, je le nekaj sekund dolg prizorček sivih, trepetajočih, nejasnih senc: nekje v naravi izza dreves pripleše drobna postava, ovita v ohlapno oblačilo; le nekaj lahnih korakov, obrat, dvig rok, ki se gole izvijejo iz tkanine, še skokec ali dva in – konec. Občutek vzburjenja in takoj nato razočaranje ... To je torej vse, o Isadori, plesni vizionarki in kontroverzni osebnosti, ki se je rodila pred 135 leti, natančneje, 27. maja 1877 v San Franciscu, se lahko poučimo le še iz vrste pisnih virov, najpristneje pa iz njene avtobiografije Moje življenje.
Isadora je že od malih nog sanjala o drugačnem plesu. Takoj je zavrgla baletne copatke in plesala bosa, odeta le v preprosto tuniko. Tehniko klasičnega baleta je imela za zastarelo in nasprotno naravnemu človekovemu gibanju. Ne meneč se za »pravila« se je poglabljala v svet zaznav, stanj in odnosov. Skozi improvizacijsko raziskovanje je razvila svoj strastni, inovativni slog svobodnega giba. Vzor zanj je sprva videla v plesu antične Grčije, ujetem v skulpture, reliefe in podobe na vazah. Statične podobe je samosvoje prevajala v živ gib in jih inventivno nadgradila. Kasneje se je obrnila k novim spodbudam: »Iskati v naravi najčudovitejše oblike in najti gibanje, ki izraža dušo teh oblik – to je plesalčeva umetnost ... Navdih črpam iz dreves, valov, oblakov, iz skladja, ki se tke med strastjo in nevihto.«

objavljeno v rubriki: V spomin

04.04.2012

Orkester je zaigral zadnjo melodijo. Nato se je ladja potopila »

Sreda, 10. april 1912. Opoldne se iz angleškega pristanišča Southampton na svojo prvo plovbo odpravi RMS Titanic, takrat največja, najlepša in najrazkošnejša križarka na svetu, ponos britanske ladijske družbe White Star. Potovanje naj bi se za več kot 2200 potnikov in članov posadke končalo 15. aprila v New Yorku.
V nedeljo, 14. aprila, ob 23.40 Titanik trči v ledeno goro in se manj kot tri ure pozneje, 15. aprila ob 2.20, potopi. Življenje izgubi več kot 1500 ljudi, med njimi osem glasbenikov: Wallace Henry Hartley iz Dewsburyja, kapelnik; W. Theodore Brailey iz Londona, klavir; John Law Hume iz Dumfriesa, violina; George Krins iz Lièga, Belgija, viola; John Fred Clarke iz Liverpoola, bas; Roger Bricoux iz Lilla, Francija, Percy C. Taylor iz Londona in John Wesley Woodward iz Headingtona, čela. Umrli so, medtem ko so igrali »K tebi želim, moj Bog« (Nearer, My God, to Thee).

objavljeno v rubriki: V spomin

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.