E-novice

V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

23.01.2016

27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta – poslanica generalnega sekretarja OZN Bana Ki-moona »

Med drugo svetovno vojno so nacisti sistematično internirali in ubili šest milijonov Judov. Ubijali so tudi Sinte in Rome, politične zapornike, homoseksualce, invalide, Jehovove priče in sovjetske vojne ujetnike.
Holokavst je bil zločin brez primere. Nihče ne more zanikati obstoja dokazov, da je do njega res prišlo. Ko se spomnimo njegovih žrtev in ko se poklonimo pogumu preživelih ter tistih, ki so jim pomagali in jih osvobodili, se vsako leto znova odločimo, da bomo v prihodnje preprečili take grozote in zavračali obsojanja vredno miselnost, ki jih dovoljuje.

V senci holokavsta in okrutnosti druge svetovne vojne je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, da bi oživila vero v dostojanstvo in vrednost slehernega človeka ter opozarjala na pravico vseh ljudi, da živijo v enakosti in svobodi pred diskriminacijo.

Ta načela so danes bistvenega pomena. Ljudje po vsem svetu – vključno z milijoni, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in pomanjkanjem – še vedno trpijo zaradi diskriminacije in napadov. Naša dolžnost je, da se spominjamo preteklosti – in pomagamo tistim, ki nas potrebujejo danes.

objavljeno v rubriki: V spomin

18.12.2015

Življenje žensk se ni kaj prida spremenilo, pa naj še tako govorimo o feminizmu in emancipaciji »

Romanopisec George Gissing je zapisal, »da edine dobre biografije najdemo v romanih«, o čemer je bila prepričana tudi ameriško-kanadska pisateljica Carol Shields (1935–2003). Čeprav se leta 1999 ni mogla upreti uredniškemu povabilu, da za zbirko Penguine Lives (zanjo so kratke biografije o pisateljih napisali večinoma drugi pisatelji, in ne poklicni biografi) obdela življenje tako ljube ji pisateljice Jane Austen, ji je šlo delo težko od rok. Ne samo, da so ji malo pred tem odkrili agresivnega, neozdravljivega raka dojk (za rakom dojk je domnevno umrla tudi Austenova), ampak se ji je zdelo sestavljanje dejstev, kjer se ni mogla poigravati z lastnim slogom in domišljijo, preveč dolgočasno. Pa vendar se je biografije lotila po svoje in iz že tolikokrat obdelanega gradiva izluščila nekaj zanimivih vprašanj. Prvo od njih je gotovo o vlogi spomina v leposlovju. Kaj je res in kaj izmišljeno? Do kod je napisano še avtobiografija in od kod roman? Je pisanje Jane Austen le reportaža o družbi določene preteklosti ali modro raziskovanje človeške narave, podkrepljeno z lastnimi izkušnjami, zapažanji in hrepenenji?

objavljeno v rubriki: V spomin

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: V spomin

02.10.2015

Ob 120-letnici rojstva Josipa Vidmarja – pogovor o Vidmarju, gledališču in gledališki kritiki »

V sredo, 14. oktobra 2015, mineva 120 let od rojstva Josipa Vidmarja. Vidmar se je rodil v trgovsko-obrtniški družini, ki je po očetu vnašala v družino marljivost razumnega obrtnika, po materi podjetnost in zraven še razgledanost v literarnem umetniškem svetu, oba pa sta združevala svobodomiselno ateistično mišljenje. Ta starševski par je dal celo vrsto uspešnih Josipovih sorojencev od Milana Vidmarja naprej (22. junija je bila 130-letnica njegovega rojstva). Na Josipa je močan pečat vtisnila predvsem mati: znala je celega Prešerna na pamet, pri Schwentnerju je bila naročena na vse slovenske in nemške knjižne novosti, imela je stalni sedež v gledališčih (bila pa je tudi pobudnica za prvo žensko društvo v Ljubljani, v katerem naj bi imela predavanje o Ibsenu).
Josip Vidmar je padel v turbulenco prve svetovne vojne, ki mu je prinesla rusko ujetništvo. V tem obdobju je opravil temeljno šolo preživetja in se seznanil z dosežki visoke ruske literarne dediščine, ki je potem utemeljila njegovo življenjsko usmeritev: življenje predvsem v literarni umetnosti.
Danes Josipa Vidmarja nekako bolj ocenjujejo kot političnega arbitra, ki je pomagal ustanoviti republiko Slovenijo, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njegovo primarno življenjsko okupacijo. Ob njegovi prvi literarni kritiki je dr. Janko Šlebinger menda dejal, da imamo drugega Levstika ...

objavljeno v rubriki: V spomin

11.01.2015

»Okroglo« 2015: Ayn Rand, Edith Piaf, Carmen Martín Gaite, Agota Kristof, John Banville, Jane Austen ... »

Konec leta se oziramo nazaj, v začetku leta pa naprej. Pri Modrijanu vsako leto takle čas pregledamo, kateri literati in drugi avtorji ter osebnosti, povezane z našimi knjigami, bodo v novem letu bodisi praznovali »okroglo« ali pa se jih bomo spomnili zaradi obletnice – večinoma njihovega rojstva.
• 2. februarja bo 110. obletnica rojstva ameriške pisateljice ruskega rodu Ayn Rand. Avtorica je v ZDA izjemno priljubljena, njena dela so bila neštetokrat analizirana in ponatiskovana, njene romane – kar nekaj jih je zelo zelo obsežnih – pa ameriški bralci uvrščajo med najboljše romane 20. stoletja. V slovenščino sta prevedena samo dva, pa še nanju je bilo treba zelo dolgo čakati. Pri Modrijanu smo leta 2010 objavili njen romaneskni prvenec Mi, živi, prevedla ga je Katarina Mahnič.
• 19. decembra 1915 se je rodila francoska pevka Edith Piaf. Njena stoletnica je dober razlog za izid njene biografije. Izbrali smo najnovejšo in po mnenju poznavalcev najboljšo in najverodostojnejšo doslej. Leta 2013 jo je objavil znameniti francoski biograf Robert Belleret: raziskovanje življenja »pariškega vrabčka« mu je vzelo najmanj dve leti. Biografijo Piaf, francoski mit prevaja Maja Kraigher.
• Angleški zoolog in pisatelj Gerald Durrell bi 7. januarja dopolnil 90 let.

objavljeno v rubriki: V spomin

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: V spomin

07.01.2014

Stoletnica rojstva Etty Hillesum – njeno mlado življenje je leta 1943 pretrgal holokavst »

Etty Hillesum je bila Judinja iz Nizozemske, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Njeno življenje je pretrgal holokavst.
Ettyjini zapisi, Dnevnik Etty Hillesum in Pisma iz Westerborka, pod skupnim naslovom Pretrgano življenje, so v slovenskem prevodu izšli šele leta 2008, sedemindvajset let po prvi objavi na Nizozemskem, kjer je bila v tistem času na knjižnem trgu že 25. izdaja. Žal je bil izid slovenskega prevoda neopažen tako med literarnimi kritiki kakor bralci; večje zanimanje za Etty se je pojavilo šele po tistem, ko je knjigo, štiri leta po izidu, navdušujoče ocenila dr. Manca Košir, toliko časa po izidu pa je preteklo tudi do predstavitve v oddaji Knjiga mene briga na TV Slovenija.

objavljeno v rubriki: V spomin

01.01.2014

Koga se bomo pri Modrijanu (bolj kot drugih) spominjali v letu 2014 »

Okrogle obletnice imajo nedvomno svoj čar in že veliko medijev je konec starega leta ali pa v začetku novega opozorilo na okrogle obletnice rojstev in smrti pomembnih osebnosti, ki nas čakajo v letu 2014. To navado imamo tudi pri Modrijanu – vsako leto takle čas opomnimo na obletnice in rojstne dneve avtorjev in avtoric, katerih knjige smo že objavili (ali pa jih še bomo) in na katere vas bomo v letu 2014 bržkone še spomnili.

• 19. avgusta 2014 bo minilo 20 let od smrti češkega pisatelja Ladislava Fuksa (1923–1994). Pri Modrijanu smo objavili njegov najpomembnejši roman Sežigalec trupel. Roman za razliko od mnogih drugih izjemnih literarnih umetnin ni »šel mimo« ... In to zahvaljujoč tudi njegovi prevajalki Tatjani Jamnik, ki je leta 2009 za prevod prejela priznanje za mlado prevajalko (zdaj priznanje Radojke Vrančič za mladega prevajalca).
• Bolj ali manj neopažen pa je bil pri nas izid prevoda romana Piknik pri Hanging Rocku, ki smo ga leta 2012 objavili v zbirki Nostalgija. Ta pomembni avstralski roman, ki ga vsak Avstralec dodobra spozna že med šolanjem, je napisala Joan Lindsay, od katere smrti bo 23. decembra preteklo 30 let. Zgodba romana je nekaterim poznana po čudovitem filmu Petra Weirja.
• Leta 1974, pred 40 leti, so se rodili nemška pisateljica Antje Rávic Strubel (12. aprila), indijski pisatelj Aravind Adiga (23. oktobra), palestinska pisateljica Adania Šibli in romunski pisatelj Florin Lăzărescu. Poleg tega, da bodo leta 2014 dopolnili 40 let, jim je skupno tudi to, da je v slovenščino prevedeno eno samo njihovo delo in da je to izdala naša založba.

objavljeno v rubriki: V spomin

18.09.2013

Umrl je Marcel Reich-Ranicki, »literarni papež« in eden najvplivnejših nemških literarnih kritikov »

V sredo, 18. septembra 2013, je v 93. letu starosti po več mesecev trajajoči bolezni umrl eden najvplivnejših nemških literarnih kritikov – Marcel Reich-Ranicki. »Literarni papež« je zaslovel po svojih živih, brezkompromisnih ocenah književnih besedil in v veliki meri prispeval k razmahu in popularnosti sodobne literarne kritike. Le kateri ljubitelj književnosti ni slišal za razvpito oddajo Literarni kvartet, kdo nima v ušesu njegove značilne dikcije in v spominu šokantne javne zavrnitve nagrade za življenjsko delo, ki mu jo je leta 2008 želela podeliti nemška televizija?
Kritiški kolega Joachim Kaiser ga je opisal kot »najbolj branega in najbolj opazovanega literarnega kritika Nemčije, ki so se ga vsi najbolj bali in ga zato tudi najbolj sovražili«.

objavljeno v rubriki: V spomin

24.04.2013

Šestdeset let po odkritju molekule DNK – največ o tem iz prve roke v knjigi DNK – Skrivnost življenja »

Molekularna biologa Francis Crick in James D. Watson sta 25. aprila 1953 v reviji Nature objavila članek ›Molekularna zgradba nukleinskih kislin‹. V njem sta opisala molekulo DNK, ki je zgrajena v obliki dvojne vijačnice. Ta članek je bil po obsegu dokaj skromen, s svojo daljnosežnostjo pa je v znanstveno zavest človeštva udaril kakor atomska bomba. Odkritje DNK je pomenilo kvantni skok v človekovem védenju o naravi vsega živega.
Pravkar mineva točno šest desetletij od te objave in razvoj, ki ga je odtlej znanost v različnih smereh opravila, je naravnost osupljiv.

objavljeno v rubriki: V spomin