V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: V spomin

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: V spomin

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: V spomin

07.03.2016

Dirigent, ki ni odložil svoje taktirke* – umrl je Nikolaus Harnoncourt »

V soboto, 5. marca, je na svojem domu v 87. letu starosti preminil avstrijski čelist in dirigent Nikolaus Harnoncourt (1929–1916). Sicer je že 5. decembra lani, na predvečer svojega 86. rojstnega dne, sporočil, da se zaradi zdravstvenih razlogov umika izza dirigentskega pulta.
Vso svojo glasbeno kariero je posvetil iskanju prvotnega, ›izvirnega‹ zvoka. Z ansambli pod svojim dirigentskim vodstvom je utiral in odkrival popolnoma nove poti in interpretacije klasičnega opusa iz tako rekoč celotne moderne glasbene zgodovine. A ne le moderne – skupaj s svojo ženo Alice je leta 1957 ustanovil ansambel Concentus Musicus Wien, ki goji tradicijo stare glasbe in tudi njenega izvajanja na zgodovinskih glasbilih, kajti po njegovih besedah bo »glasba vsake dobe najbolj živa tedaj, če jo izvajamo z zvočnimi sredstvi njenega sodobnega časa«. S svojim ansamblom Concentus Musicus je sodeloval tudi na vsakoletnem štajerskem kulturnem festivalu Styriarte v Gradcu.
Nikolaus Harnoncourt je v desetletjih svojega ustvarjanja poskrbel za vrsto koncertnih ciklov in posnetkov (koncertov, simfonij …) mnogih najvidnejših klasikov zadnjih nekaj stoletij in sodeloval tudi pri neštetih opernih uprizoritvah, npr. Rameauja, Händla, Mozarta. V letih 2001 in 2003 je dirigiral znameniti novoletni koncert Dunajskih filharmonikov.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.01.2016

27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta – poslanica generalnega sekretarja OZN Bana Ki-moona »

Med drugo svetovno vojno so nacisti sistematično internirali in ubili šest milijonov Judov. Ubijali so tudi Sinte in Rome, politične zapornike, homoseksualce, invalide, Jehovove priče in sovjetske vojne ujetnike.
Holokavst je bil zločin brez primere. Nihče ne more zanikati obstoja dokazov, da je do njega res prišlo. Ko se spomnimo njegovih žrtev in ko se poklonimo pogumu preživelih ter tistih, ki so jim pomagali in jih osvobodili, se vsako leto znova odločimo, da bomo v prihodnje preprečili take grozote in zavračali obsojanja vredno miselnost, ki jih dovoljuje.

V senci holokavsta in okrutnosti druge svetovne vojne je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, da bi oživila vero v dostojanstvo in vrednost slehernega človeka ter opozarjala na pravico vseh ljudi, da živijo v enakosti in svobodi pred diskriminacijo.

Ta načela so danes bistvenega pomena. Ljudje po vsem svetu – vključno z milijoni, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in pomanjkanjem – še vedno trpijo zaradi diskriminacije in napadov. Naša dolžnost je, da se spominjamo preteklosti – in pomagamo tistim, ki nas potrebujejo danes.

objavljeno v rubriki: V spomin

18.12.2015

Življenje žensk se ni kaj prida spremenilo, pa naj še tako govorimo o feminizmu in emancipaciji »

Romanopisec George Gissing je zapisal, »da edine dobre biografije najdemo v romanih«, o čemer je bila prepričana tudi ameriško-kanadska pisateljica Carol Shields (1935–2003). Čeprav se leta 1999 ni mogla upreti uredniškemu povabilu, da za zbirko Penguine Lives (zanjo so kratke biografije o pisateljih napisali večinoma drugi pisatelji, in ne poklicni biografi) obdela življenje tako ljube ji pisateljice Jane Austen, ji je šlo delo težko od rok. Ne samo, da so ji malo pred tem odkrili agresivnega, neozdravljivega raka dojk (za rakom dojk je domnevno umrla tudi Austenova), ampak se ji je zdelo sestavljanje dejstev, kjer se ni mogla poigravati z lastnim slogom in domišljijo, preveč dolgočasno. Pa vendar se je biografije lotila po svoje in iz že tolikokrat obdelanega gradiva izluščila nekaj zanimivih vprašanj. Prvo od njih je gotovo o vlogi spomina v leposlovju. Kaj je res in kaj izmišljeno? Do kod je napisano še avtobiografija in od kod roman? Je pisanje Jane Austen le reportaža o družbi določene preteklosti ali modro raziskovanje človeške narave, podkrepljeno z lastnimi izkušnjami, zapažanji in hrepenenji?

objavljeno v rubriki: V spomin

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: V spomin

02.10.2015

Ob 120-letnici rojstva Josipa Vidmarja – pogovor o Vidmarju, gledališču in gledališki kritiki »

V sredo, 14. oktobra 2015, mineva 120 let od rojstva Josipa Vidmarja. Vidmar se je rodil v trgovsko-obrtniški družini, ki je po očetu vnašala v družino marljivost razumnega obrtnika, po materi podjetnost in zraven še razgledanost v literarnem umetniškem svetu, oba pa sta združevala svobodomiselno ateistično mišljenje. Ta starševski par je dal celo vrsto uspešnih Josipovih sorojencev od Milana Vidmarja naprej (22. junija je bila 130-letnica njegovega rojstva). Na Josipa je močan pečat vtisnila predvsem mati: znala je celega Prešerna na pamet, pri Schwentnerju je bila naročena na vse slovenske in nemške knjižne novosti, imela je stalni sedež v gledališčih (bila pa je tudi pobudnica za prvo žensko društvo v Ljubljani, v katerem naj bi imela predavanje o Ibsenu).
Josip Vidmar je padel v turbulenco prve svetovne vojne, ki mu je prinesla rusko ujetništvo. V tem obdobju je opravil temeljno šolo preživetja in se seznanil z dosežki visoke ruske literarne dediščine, ki je potem utemeljila njegovo življenjsko usmeritev: življenje predvsem v literarni umetnosti.
Danes Josipa Vidmarja nekako bolj ocenjujejo kot političnega arbitra, ki je pomagal ustanoviti republiko Slovenijo, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njegovo primarno življenjsko okupacijo. Ob njegovi prvi literarni kritiki je dr. Janko Šlebinger menda dejal, da imamo drugega Levstika ...

objavljeno v rubriki: V spomin

11.01.2015

»Okroglo« 2015: Ayn Rand, Edith Piaf, Carmen Martín Gaite, Agota Kristof, John Banville, Jane Austen ... »

Konec leta se oziramo nazaj, v začetku leta pa naprej. Pri Modrijanu vsako leto takle čas pregledamo, kateri literati in drugi avtorji ter osebnosti, povezane z našimi knjigami, bodo v novem letu bodisi praznovali »okroglo« ali pa se jih bomo spomnili zaradi obletnice – večinoma njihovega rojstva.
• 2. februarja bo 110. obletnica rojstva ameriške pisateljice ruskega rodu Ayn Rand. Avtorica je v ZDA izjemno priljubljena, njena dela so bila neštetokrat analizirana in ponatiskovana, njene romane – kar nekaj jih je zelo zelo obsežnih – pa ameriški bralci uvrščajo med najboljše romane 20. stoletja. V slovenščino sta prevedena samo dva, pa še nanju je bilo treba zelo dolgo čakati. Pri Modrijanu smo leta 2010 objavili njen romaneskni prvenec Mi, živi, prevedla ga je Katarina Mahnič.
• 19. decembra 1915 se je rodila francoska pevka Edith Piaf. Njena stoletnica je dober razlog za izid njene biografije. Izbrali smo najnovejšo in po mnenju poznavalcev najboljšo in najverodostojnejšo doslej. Leta 2013 jo je objavil znameniti francoski biograf Robert Belleret: raziskovanje življenja »pariškega vrabčka« mu je vzelo najmanj dve leti. Biografijo Piaf, francoski mit prevaja Maja Kraigher.
• Angleški zoolog in pisatelj Gerald Durrell bi 7. januarja dopolnil 90 let.

objavljeno v rubriki: V spomin