Novica

Mladi bogataš, ključ za razumevanje Fitzgeraldovega odnosa do bogastva. – Novo v zbirki Svila

12.06.2017

O ameriškem pisatelju F. Scottu Fitzgeraldu bi v primerjavi z Anno Seghers težko rekli, da je med slovenskimi bralci pozabljen avtor. Njegova bibliografija je sicer precej krajša, prvi prevod v slovenščino, Veliki Gatsby (1925), smo dobili zelo pozno, šele 36 let po nastanku in več kot dvajset let po avtorjevi smrti, čeprav je bil prvi film po tem romanu posnet že leta 1926, naslednji pa leta 1949. Šele leta 1967 je bil preveden roman Nežna je noč (film leta 1962), Tostran raja pa leta 2005. Kljub temu gre za enega kanonskih ameriških avtorjev pri nas, bralo ga je tudi več generacij maturantov iz angleščine, čeprav prevoda novele Diamant, velik kot Ritz, v slovenskem prevodu nismo dočakali.
Fitzgerald je objavil le štiri romane – peti, Poslednji tajkun, je ostal nedokončan in je izšel v letu po njegovi smrti – in štiri zbirke kratkih zgodb. Sedem zbirk je izšlo po njegovi smrti, zadnja, I'd Die for You. And Other Lost Stories, ki sestoji iz izgubljenih in še nikoli objavljenih zgodb, šele pred kratkim, aprila 2017.
Zgodbo Mladi bogataš (The Rich Boy) je Fitzgerald napisal leta 1924, čakajoč na izid Velikega Gatsbyja. Prvič je bila objavljena leta 1926 v reviji Redbook, isto leto pa je izšla v zbirki All the Sad Young Men. Matthew J. Bruccoli, eden največjih poznavalcev in urednikov Fitzgeraldovih del, je v njej videl nekakšen podaljšek Gatsbyja in jo uvrščal med pisateljeve najpomembnejše kratke zgodbe, rekoč, da je ta zgodba ključni dokument za razumevanje Fitzgeraldovega odnosa do bogastva in bogatašev.

Zgodbo Mladi bogataš je prevedla Maja Novak.

objavljeno v rubriki: Svila

Sorodne novice

na vrh strani

10.11.2014

V zbirki Svila izšlo avtobiografsko delo nemškega literarnega velikana in nobelovca Heinricha Bölla »

Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji iz različnih vzrokov (in ›spodrsljajev‹) vzniknil vihar sovražnega nacionalizma, ki je sicer veliko ljudi pregnal v tujino, največ čez lužo; toda večina je seveda ostajala in se je morala tako ali drugače prilagoditi novim razmeram družbe, ki jo je ugrabila in uročila apokaliptična klika nacističnih fundamentalistov. Živeti in delovati v taki družbi nikakor ni bilo lahko, še usodnejše posledice pa so take ›formativne‹ okoliščine pustile kajpak na mladih ljudeh, ki so svet še opazovali z velikimi očmi in iskali možnosti za svoj vstop vanj.
Prav ta, danes tako težko umljivi svet je obdajal skromnega, katoliško vzgojenega fanta Heinricha Bölla iz Kölna, ki je po vojni postal eden največjih nemških pisateljev modernega časa.

objavljeno v rubriki: Svila

09.04.2014

Pisanja in znamenja, knjiga o posebni moči knjig, je že 12 Jančarjeva knjiga pri založbi Modrijan »

Drago Jančar, najbolj prevajani in največkrat nagrajeni slovenski književnik – romanopisec, esejist, dramatik – se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Med sodobnimi slovenskimi literati na književnem zemljevidu sveta zaseda prvo mesto, saj ga berejo v francoščini, nemščini, hrvaščini, italijanščini, angleščini, ruščini, poljščini, turščini, srbščini, madžarščini, bolgarščini ... Za kupce knjig in bralce so najzanimivejši romani; na štiri desetletja dolgi pisateljski poti je objavil devet romanovPetintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010). Po številu domačih in mednarodnih literarnih nagrad se z Jančarjem ne more primerjati noben sodobnik in zelo verjetno bi jih bilo celo več, ko bi v Sloveniji poleg kresnika premogli še kako drugo nagrado za roman. A nagrado Kresnik je Jančar dobil kar trikrat, nazadnje leta 2011 za roman To noč sem jo videl, in tako postal romanopisec z največ kresniki doslej.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

Zbirka Svila, drugič: Marguerite Duras, Drago Jančar, Annie Proulx, Vladimir Pištalo »

Ko smo jeseni pri založbi Modrijan izdali prvi sveženj knjižic v zbirki Svila, je morda kdo pomislil, da smo si zadali težko nalogo, saj smo za naslove, ki »smejo« iziti v njej, postavili precej ostra merila. A skrb, da bi nam zmanjkalo idej, je odveč – tu je že drugi sveženj. Sestavili smo ga iz »malih velikih« besedil dveh pisateljic in dveh pisateljev.

O Marguerite Duras te dni tudi pri nas veliko pišemo in govorimo, čeprav je od zadnjega prevoda njenega dela minilo precej časa. Ta »strastna, nepredvidljiva pisateljica«, kot je o sebi v svojem zadnjem delu zapisala sama, se je namreč rodila 4. aprila 1914 in bi bila te dni stara 100 let. V zbirki Svila je izšla njena drobna knjižica C'est tout To je vse, ki je bila prvič objavljena leta 1995, malo pred njeno smrtjo.

objavljeno v rubriki: Svila

21.10.2013

V novi Modrijanovi zbirki Svila Alessandro Baricco, Agota Kristof, Tim Winton, Philip Roth in Patti Smith »

Kdo pravi, da knjiga ne more biti »velika« in pomembna, če ni v resnici velika (debela in težka) in ne obsega vsaj 500 strani? Če bi bilo tako, potem »veliki« avtorji ne bi pisali knjig, kot so te, ki so pravkar izšle v novi Modrijanovi zbirki »malih« knjig. Poimenovali smo jo Svila, po enem izmed prvih petih del v zbirki, kultnem romanu Alessandra Baricca Svila (Seta). Ta roman(ček) je tudi edini v zbirki, ki je bil že objavljen v slovenskem prevodu.
Zbirka torej prinaša drobna literarna besedila velikih avtorjev – kratke romane oziroma novele, kratke zgodbe in esejistična dela.

objavljeno v rubriki: Svila