Novica

Hiša incesta, prvo objavljeno knjižno delo pisateljice Anaïs Nin, zdaj tudi v slovenskem prevodu

20.11.2014

Angela Anaïs Juana Antolina Rosa Edelmira Nin y Culmell. Ali samo: Anaïs Nin. Njeno ime in njeno obličje pozna vsak malo bolje omikani bralec, čeravno ni prebral nobene njene knjige. Anaïs Nin (1903–1977) je namreč poznana predvsem po erotični literaturi, zato ne preseneča, da je bilo doslej mogoče v slovenščini brati le njene erotično obarvane knjige, kot so Osvobojeni Eros (2009), Henry in June (1991) ter Ptičke in Venerina delta (1987). Opus te ameriške pisateljice zelo mešane krvi – oče Joaquín Nin je bil špansko-kubanski pianist in skladatelj, mati Rosa Culmell pa francosko-nizozemska pevka s klasično glasbeno izobrazbo – je sicer zelo obsežen in raznolik, kljub temu da je dočakala samo 73 let in da je imela zelo burno življenje.
Hišo incesta je začela pisati aprila 1932 in jo skušala objaviti jeseni 1934 v New Yorku, a ji tam ni uspelo pridobiti založnika, tako da je delo izšlo šele leta 1936 v Parizu. »Naslov knjige Hiša incesta označuje raziskovanje neznanega sveta,« je o knjižici zapisal Stuart Gilbert, prevajalec Jamesa Joycea v francoščino. »Po mnenju Anaïs Nin v svetu strasti vsak ljubimec ustvari osebo, ki jo ljubi, ljubljena oseba je torej stvaritev ali projekcija ljubimca, prikazen, porojena v njegovi domišljiji; ljubimec ljubi nekaj, kar je del njega samega, se identificira z ljubljeno osebo, in ljubezen do neresnične podobe je potemtakem incest. Po mojem ni česa takega doslej še nihče napisal. Da bi doumeli ljubezen, moramo biti v sami srčiki življenja, v sami ekstazi; biti moramo pesniki.«

Hiša incesta je »pesem v prozi«, nenavadno besedilo, ki očara z močjo besed in ritma ter s silovitostjo metaforike. »Pomeni besedila nastajajo v trikotniku avtor, tekst in bralec; in bolj ko je besedilo simbolno oziroma metaforično, več pomenov lahko v njem razbiramo. Če so sanje po Jungu po navadi odsev oziroma metaforični prikaz dogajanja v naši duševnosti, potem bi lahko rekli, da metaforične podobe v Hiši incesta tako niso zgolj odsev dogajanja oziroma psiholoških stanj v notranjosti avtorice, marveč človeka,« je o knjigi zapisala prevajalka Breda Biščak.

Hiša incesta je Anaïs Nin ...

objavljeno v rubriki: Svila

Sorodne novice

na vrh strani

10.11.2014

V zbirki Svila izšlo avtobiografsko delo nemškega literarnega velikana in nobelovca Heinricha Bölla »

Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji iz različnih vzrokov (in ›spodrsljajev‹) vzniknil vihar sovražnega nacionalizma, ki je sicer veliko ljudi pregnal v tujino, največ čez lužo; toda večina je seveda ostajala in se je morala tako ali drugače prilagoditi novim razmeram družbe, ki jo je ugrabila in uročila apokaliptična klika nacističnih fundamentalistov. Živeti in delovati v taki družbi nikakor ni bilo lahko, še usodnejše posledice pa so take ›formativne‹ okoliščine pustile kajpak na mladih ljudeh, ki so svet še opazovali z velikimi očmi in iskali možnosti za svoj vstop vanj.
Prav ta, danes tako težko umljivi svet je obdajal skromnega, katoliško vzgojenega fanta Heinricha Bölla iz Kölna, ki je po vojni postal eden največjih nemških pisateljev modernega časa.

objavljeno v rubriki: Svila

09.04.2014

Pisanja in znamenja, knjiga o posebni moči knjig, je že 12 Jančarjeva knjiga pri založbi Modrijan »

Drago Jančar, najbolj prevajani in največkrat nagrajeni slovenski književnik – romanopisec, esejist, dramatik – se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Med sodobnimi slovenskimi literati na književnem zemljevidu sveta zaseda prvo mesto, saj ga berejo v francoščini, nemščini, hrvaščini, italijanščini, angleščini, ruščini, poljščini, turščini, srbščini, madžarščini, bolgarščini ... Za kupce knjig in bralce so najzanimivejši romani; na štiri desetletja dolgi pisateljski poti je objavil devet romanovPetintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010). Po številu domačih in mednarodnih literarnih nagrad se z Jančarjem ne more primerjati noben sodobnik in zelo verjetno bi jih bilo celo več, ko bi v Sloveniji poleg kresnika premogli še kako drugo nagrado za roman. A nagrado Kresnik je Jančar dobil kar trikrat, nazadnje leta 2011 za roman To noč sem jo videl, in tako postal romanopisec z največ kresniki doslej.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

Zbirka Svila, drugič: Marguerite Duras, Drago Jančar, Annie Proulx, Vladimir Pištalo »

Ko smo jeseni pri založbi Modrijan izdali prvi sveženj knjižic v zbirki Svila, je morda kdo pomislil, da smo si zadali težko nalogo, saj smo za naslove, ki »smejo« iziti v njej, postavili precej ostra merila. A skrb, da bi nam zmanjkalo idej, je odveč – tu je že drugi sveženj. Sestavili smo ga iz »malih velikih« besedil dveh pisateljic in dveh pisateljev.

O Marguerite Duras te dni tudi pri nas veliko pišemo in govorimo, čeprav je od zadnjega prevoda njenega dela minilo precej časa. Ta »strastna, nepredvidljiva pisateljica«, kot je o sebi v svojem zadnjem delu zapisala sama, se je namreč rodila 4. aprila 1914 in bi bila te dni stara 100 let. V zbirki Svila je izšla njena drobna knjižica C'est tout To je vse, ki je bila prvič objavljena leta 1995, malo pred njeno smrtjo.

objavljeno v rubriki: Svila

21.10.2013

V novi Modrijanovi zbirki Svila Alessandro Baricco, Agota Kristof, Tim Winton, Philip Roth in Patti Smith »

Kdo pravi, da knjiga ne more biti »velika« in pomembna, če ni v resnici velika (debela in težka) in ne obsega vsaj 500 strani? Če bi bilo tako, potem »veliki« avtorji ne bi pisali knjig, kot so te, ki so pravkar izšle v novi Modrijanovi zbirki »malih« knjig. Poimenovali smo jo Svila, po enem izmed prvih petih del v zbirki, kultnem romanu Alessandra Baricca Svila (Seta). Ta roman(ček) je tudi edini v zbirki, ki je bil že objavljen v slovenskem prevodu.
Zbirka torej prinaša drobna literarna besedila velikih avtorjev – kratke romane oziroma novele, kratke zgodbe in esejistična dela.

objavljeno v rubriki: Svila