E-novice

Novica

Groteskna zgodba za nore čase in popis »življenjca« Ladislava Klíme

14.03.2018

Groteskni romanet Trpljenje kneza Sternenhocha je izšel leta 2016 v zbirki Nostalgija in je prvo delo znamenitega češkega filozofa in pisatelja Ladislava Klíme (1878–1928), ki je prevedeno v slovenščino. Skoraj 90 let po njegovi smrti! Če pustimo ob strani, da je bilo odkritje »češkega Nietzscheja« pri nas vendarle zelo pozno – na delo nas je opozorila prevajalka Urša Cvahte –, je bila tako premagana tudi ovira, da Klímovo delo objavimo v zbirki Svila. Pravkar sta v eni knjižici izšli novela Veličastna Nemeza in Avtobiografija.

Veličastna Nemeza je v osnovi zgodba o zločinu in kazni, izstopa pa po načinu, kako je povedana: v tem delcu (izšlo je leta 1932) je klasična pripoved močno pregnetena z zunajliterarnimi primesmi sodobne (znanstvene, filozofske) stvarnosti – od teh bi veljalo omeniti vsaj raziskave o naravi in bistvu materije ter prve kavče, na katerih se je rojevala psihoanaliza – pa tudi eksperimentalnimi pisateljskimi posegi v časovno-logično zaporedje podajanja novelistične tvarine. Rezultat je močna, energetizirana groteska, kakršni bi v poznejših ali naših časih bržkone rekli fantastika; toda taka, ki ima svoje trdne korenine v prepletu literarne tradicije starejših mojstrov.
Avtobiografija, napisana leta 1924, je neke vrste psevdobiografski in psevdoliterarni popis lastnega življenjca, kot ga je – in svoj položaj v mreži sodobne družbe – videl pisatelj. V tem besedilu so biografske prvine po eni strani prikazane z največjo možno resnicoljubnostjo, po drugi strani pa venomer zaokrožene s hiperbolo, kozerijo, ki še tako suhoparne podatke iz življenja postavlja v jarko, čudaško, pač spet groteskno luč.

Čeprav so vse te Klímove zgodbe čtivo za literarne sladokusce, pa lahko rečemo, da te nore čase, kakršne živimo mi, na prav posrečen način dobro komentirajo ravno taka dela, ki stopajo onstran konvencionalnih literarnih ali žanrskih meja. Posebej to lahko rečemo za Trpljenje kneza Sternenhocha, ki si ga – vsaj tisti, ki razumejo češko – lahko tudi ogledajo: češki režiser Jan Němec je namreč (že leta 1990) po njem posnel film V ognju kraljevske ljubezni (V žáru královské lásky).

Ladislav Klíma se je rodil 22. avgusta 1878 in umrl 19. aprila 1928. 140. obletnica rojstva in 90. obletnica smrti sta morda še ena spodbuda, da spoznamo avtorja, ki je, kot je ob izidu Trpljenja zapisal Aljaž Koprivnikar, »na eni strani z grozo in sovraštvom preziral vsakršne družbene norme in vrednote ter na drugi v svojem delu izkazoval ljubezen do svobodnega in ustvarjajočega posameznika.«

objavljeno v rubriki: Svila

Sorodne novice

na vrh strani

10.11.2014

V zbirki Svila izšlo avtobiografsko delo nemškega literarnega velikana in nobelovca Heinricha Bölla »

Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji iz različnih vzrokov (in ›spodrsljajev‹) vzniknil vihar sovražnega nacionalizma, ki je sicer veliko ljudi pregnal v tujino, največ čez lužo; toda večina je seveda ostajala in se je morala tako ali drugače prilagoditi novim razmeram družbe, ki jo je ugrabila in uročila apokaliptična klika nacističnih fundamentalistov. Živeti in delovati v taki družbi nikakor ni bilo lahko, še usodnejše posledice pa so take ›formativne‹ okoliščine pustile kajpak na mladih ljudeh, ki so svet še opazovali z velikimi očmi in iskali možnosti za svoj vstop vanj.
Prav ta, danes tako težko umljivi svet je obdajal skromnega, katoliško vzgojenega fanta Heinricha Bölla iz Kölna, ki je po vojni postal eden največjih nemških pisateljev modernega časa.

objavljeno v rubriki: Svila

09.04.2014

Pisanja in znamenja, knjiga o posebni moči knjig, je že 12 Jančarjeva knjiga pri založbi Modrijan »

Drago Jančar, najbolj prevajani in največkrat nagrajeni slovenski književnik – romanopisec, esejist, dramatik – se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Med sodobnimi slovenskimi literati na književnem zemljevidu sveta zaseda prvo mesto, saj ga berejo v francoščini, nemščini, hrvaščini, italijanščini, angleščini, ruščini, poljščini, turščini, srbščini, madžarščini, bolgarščini ... Za kupce knjig in bralce so najzanimivejši romani; na štiri desetletja dolgi pisateljski poti je objavil devet romanovPetintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010). Po številu domačih in mednarodnih literarnih nagrad se z Jančarjem ne more primerjati noben sodobnik in zelo verjetno bi jih bilo celo več, ko bi v Sloveniji poleg kresnika premogli še kako drugo nagrado za roman. A nagrado Kresnik je Jančar dobil kar trikrat, nazadnje leta 2011 za roman To noč sem jo videl, in tako postal romanopisec z največ kresniki doslej.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

»Sem strastna, nepredvidljiva pisateljica.« – Stoletnica rojstva Marguerite Duras »

»Marguerite Duras [...] je vse življenje iskala odgovor na vprašanje, kaj je ljubezen,« piše Mimi Podkrižnik v zadnjih Književnih listih (1. 4. 2014). »Je pot, polna strasti, pa tudi nezadovoljstva, nezadovoljenosti, kratkih stikov in nesporazumov, je edino, kar šteje v življenju. Bila je zelo senzualna ženska, nekako rojena za intenzivno ljubezensko življenje. Za ljubljenje, tudi z besedami. Imela je ljubimce, številne avanture, kratke in daljše, bila pa je tudi ženska demonov: alkohola, osamljenosti, strahu pred norostjo. Njena pisava je slišati kot glasba, čeprav je govorjena, njene teme so privlačno-odbojne: ljubezen, strast, lepota, čakanje, ločitev, incest, grdota.«

O Marguerite Duras, francoski pisateljici, avtorici romanov (v slovenščino so prevedeni Ljubimec, Boj z morjem in Moderato cantabile), dram, esejev, ter filmski umetnici, režiserki in scenaristki, bomo v teh dneh še veliko brali, poslušali in gledali.

objavljeno v rubriki: Svila

02.04.2014

Zbirka Svila, drugič: Marguerite Duras, Drago Jančar, Annie Proulx, Vladimir Pištalo »

Ko smo jeseni pri založbi Modrijan izdali prvi sveženj knjižic v zbirki Svila, je morda kdo pomislil, da smo si zadali težko nalogo, saj smo za naslove, ki »smejo« iziti v njej, postavili precej ostra merila. A skrb, da bi nam zmanjkalo idej, je odveč – tu je že drugi sveženj. Sestavili smo ga iz »malih velikih« besedil dveh pisateljic in dveh pisateljev.

O Marguerite Duras te dni tudi pri nas veliko pišemo in govorimo, čeprav je od zadnjega prevoda njenega dela minilo precej časa. Ta »strastna, nepredvidljiva pisateljica«, kot je o sebi v svojem zadnjem delu zapisala sama, se je namreč rodila 4. aprila 1914 in bi bila te dni stara 100 let. V zbirki Svila je izšla njena drobna knjižica C'est tout To je vse, ki je bila prvič objavljena leta 1995, malo pred njeno smrtjo.

objavljeno v rubriki: Svila

21.10.2013

V novi Modrijanovi zbirki Svila Alessandro Baricco, Agota Kristof, Tim Winton, Philip Roth in Patti Smith »

Kdo pravi, da knjiga ne more biti »velika« in pomembna, če ni v resnici velika (debela in težka) in ne obsega vsaj 500 strani? Če bi bilo tako, potem »veliki« avtorji ne bi pisali knjig, kot so te, ki so pravkar izšle v novi Modrijanovi zbirki »malih« knjig. Poimenovali smo jo Svila, po enem izmed prvih petih del v zbirki, kultnem romanu Alessandra Baricca Svila (Seta). Ta roman(ček) je tudi edini v zbirki, ki je bil že objavljen v slovenskem prevodu.
Zbirka torej prinaša drobna literarna besedila velikih avtorjev – kratke romane oziroma novele, kratke zgodbe in esejistična dela.

objavljeno v rubriki: Svila