E-novice

Novica

Strah in svoboda – priznani britanski zgodovinar Keith Lowe gostuje v Sloveniji

26.10.2018

Zgodovinar Keith Lowe je v Sloveniji že dobro znan. Prva izdaja njegove knjige Podivjana celina je bila pri nas razprodana in ponatisnjena, ob njenem izidu pa je avtor že obiskal Slovenijo in predaval v polni dvorani v Cankarjevem domu. Tokrat prihaja ob izidu svoje druge knjige v slovenščini, Strah in svoboda: Kako nas je spremenila druga svetovna vojna.
Tako kot v Podivjani celini si avtor tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do atomske dobe, hladne vojne in nove polarizacije sveta. Po vojni je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn. Zasledimo jo pri vseh aktualnih pojavih – brexitu, Trumpovi zmagi, vzponu Islamske države, islamofobiji, ksenofobnem strahu pred migracijami –, kar po avtorjevem mnenju priča o daljnosežnih posledicah druge svetovne vojne in dolgotrajni globinski povezanosti zgodovinskega dogajanja.
Knjiga Strah in svoboda je pregled prelomnih geopolitičnih dogodkov 20. stoletja ter tudi mitoloških, filozofskih in psiholoških posledic vojne. S knjigo avtor posredno poziva k humanosti, razmisleku in globinski percepciji stvari, kar je velika redkost v naših mimobežnih časih.

Prisluhnite pogovoru med Keithom Lowom in Ervinom Hladnikom - Milharčičem, ki bo v soboto, 24. novembra 2018, ob 10.30 v Klubu Cankarjevega doma. Pogovor bo simultano prevajala Breda Biščak, ki je knjigo tudi izvrstno prevedla.
Dogodek pripravlja Založba Modrijan v okviru Slovenskega knjižnega sejma, v sodelovanju s Cankarjevim domom. Brezplačne vstopnice.

Vabljeni!

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.08.2017

Moj mož – zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe »

»Dejstvo, da ženska prevzame možev priimek celo v današnjih časih, da imamo v makedonščini slabšalni izraz za moškega, ki živi pri ženi ali njenih starših (›domazet‹), način, kako prikazujejo zakonsko zvezo mainstream filmi in kako nanjo gleda tržišče – vse to veliko pove o tem, kako zakon obravnavamo še dandanes. Iz te perspektive nikakor ne spoštujem te institucije, še posebej ne po tem, ko so ženske v zahodnem svetu postale bolj neodvisne in so pridobile neke temeljne človekove pravice.« Tako neposredna je bila lani Rumena Bužarovska, makedonska pisateljica, prevajalka, predavateljica ameriške književnosti na univerzi v Skopju in neizprosna kritičarka makedonske politike, v intervjuju za hrvaški Novi list malo po tistem, ko je v hrvaškem prevodu izšla njena tretja zbirka kratkih zgodb Moj mož. »Ne zanimajo me srečne zgodbe,« je dodala, »ampak zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe.«

objavljeno v rubriki: Srečavanja