Novica

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko

21.08.2017

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni. Sobota bo športna – po jutranjem odprtju teniškega igrišča na travi se bodo na njem pomerili teniški igralci »v belem«, nedelja pa pohodniška – zjutraj bo odprta pohodna pot Cvetje v jeseni iz Poljan na Blegoš, nato pa jo bodo po njej mahnili pohodniki in vmes počivali ob ogledu prizorov iz Cvetja, ki jih bodo odigrali člani KD dr. Ivan Tavčar.

Vabljeni!

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Cvetje v jeseni

Med slovejnskm gričam naš Bliegaš ni velikan. Okuol nega ni veličastnast, ket jih maja naš snežniki, okuol je sam ponižna lepota skromne slovejnske planine, ke na pozna viečnga snega, ne nepluodnih meliš, ne divjih prepadu. U soj skromnast stuokat poplača matrajna pouhna puot, ke sja mougu prehodt do travnate negove striehe. Tuo sva občotila z Mieta, ke sva obstala na varh. Tist dan sn tou z Mieta govart o soj lubiezn.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

13.05.2015

Erica Johnson Debeljak bo svoj novi roman Tovarna koles najprej predstavila v Škofji Loki »

Erica Johnson Debeljak se je zasidrala v slovensko zavest s svojimi avtobiografsko obarvanimi deli, nazadnje s priljubljenimi literariziranimi spomini Prepovedani kruh. Z zadnjima dvema romanoma, Antifa cona in Tovarna koles, ki je pred kratkim v prevodu Maje Novak izšel pri založbi Modrijan, je začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike – navdih je našla v žanru kriminalke in se odločneje usmerila v fikcijo.
»Nevarna plat pri pisanju spominov je v tem, da je podobno sestavljanju fotoalbuma, « je na vprašanje, ali ima na vse spomine enak pogled, na enem od srečanj z bralci odgovorila Erica.

Zakaj se je Erica odločila, da iz esejističnega avtobiografskega pisanja preide na žanr kriminalnega romana? Zakaj je zadnja romana postavila v svet mladih in najstnikov na mejah zakona?

objavljeno v rubriki: Srečavanja

03.04.2015

Podivjana celina – britanski zgodovinar Keith Lowe, avtor Podivjane celine, gostuje v Sloveniji »

Britanski zgodovinar Keith Lowe je dal koncu druge svetovne vojne v Evropi podobo, ki niti od daleč ne spominja na srečen konec tega strašnega obdobja. V novih preoblekah se strahote ponavljajo. Sporočilo Lowove knjige Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki je izšla pri založbi Modrijan, je, da je treba uživati, dokler je vojna, ker bo mir nekaj strašnega. Njegova Evropa po dnevu zmage je celina množičnih pregonov prebivalstva, vojaških in privatnih koncentracijskih taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot. Zmagi je sledilo maščevanje, ki je kontinent zajelo od Baltika do Črnega morja, od Poljske in Ukrajine do Jugoslavije in Italije.
V dilemi med romantičnimi podobami svobodne celine v pomladnem cvetju in mračnimi podobami popolne zmožnosti ločiti dobro od zla je Lowe realist.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

02.04.2015

Kritiško sito 2015 – med finalisti tudi Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah »

Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) bo letos četrtič izbralo najboljše slovensko literarno delo, ki je izšlo v minulem letu. »Sito«, ki ga za presejanje najboljših knjig uporabljajo literarni kritiki, je običajno najgostejše, zato si kritiške nagrade – slovenska se imenuje »kritiško sito« – zaslužijo posebno pozornost. In jo tudi dobijo, še posebej kadar je na situ toliko izvrstnih del, kolikor jih je na Slovenskem izšlo leta 2014.
Pri založbi Modrijan je bilo jeseni objavljeno delo Po njihovih besedah, četrti roman pisateljice Katarine Marinčič. Po številnih odličnih kritikah, ki smo jih prebrali, slišali in videli, nominacija za nagrado DSLK ne bi smela biti presenečenje. Na končno odločitev in razglasitev nagrade bo pisateljica počakala v družbi treh kolegic – Vesne Lemaić (roman Kokoška in ptiči), Polone Glavan (roman Kakorkoli) in Katje Perat (pesniška zbirka Davek na dodano vrednost; ta pesnica je edina v peterici, ki je to nagrado že dobila) – in pesnika Borisa A. Novaka (prvi del epa Vrata nepovrata), nagrada pa bo podeljena v sklopu Slovenskih dnevov knjige 22. aprila, dan pred objavo deseterice za 25. nagrado Kresnik.

objavljeno v rubriki: Srečavanja