Novica

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko

21.08.2017

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni. Sobota bo športna – po jutranjem odprtju teniškega igrišča na travi se bodo na njem pomerili teniški igralci »v belem«, nedelja pa pohodniška – zjutraj bo odprta pohodna pot Cvetje v jeseni iz Poljan na Blegoš, nato pa jo bodo po njej mahnili pohodniki in vmes počivali ob ogledu prizorov iz Cvetja, ki jih bodo odigrali člani KD dr. Ivan Tavčar.

Vabljeni!

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Cvetje v jeseni

Med slovejnskm gričam naš Bliegaš ni velikan. Okuol nega ni veličastnast, ket jih maja naš snežniki, okuol je sam ponižna lepota skromne slovejnske planine, ke na pozna viečnga snega, ne nepluodnih meliš, ne divjih prepadu. U soj skromnast stuokat poplača matrajna pouhna puot, ke sja mougu prehodt do travnate negove striehe. Tuo sva občotila z Mieta, ke sva obstala na varh. Tist dan sn tou z Mieta govart o soj lubiezn.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

06.11.2015

Bralski maraton v Berlinu in nemški prevod Jančarjevega romana To noč sem jo videl »

V Berlinu bo od 14. do 22. novembra 2015 potekal 24. bralski festival STADT LAND BUCH, ki ga organizira nemško združenje založnikov in knjigotržcev Berlin-Brandenburg. Letošnja osrednja gostja bo Slovenija, predstavitev slovenskih avtorjev pa organizira Javna agencija za knjigo RS. Ob njihovem gostovanju bo potekal dvodnevni strokovni program za slovenske založnike, sestavljen iz srečanj z dvajsetimi nemškimi založniki, uredniki in agenti ter strokovnega obiska pri treh pomembnih berlinskih založbah (Aufbau, Berlin Verlag, Suhrkamp).
V okviru festivala bodo na različnih dogodkih nastopili slovenski ustvarjalci Samira Kentrić, Marko Sosič, Vlado Kreslin, Andrej E. Skubic, Miha Mazzini, Jela Krečič, Slavoj Žižek in Drago Jančar.
Slednji se tudi predstavlja s svojo mednarodno uspešnico To noč sem jo videl (2010), ki je nedavno izšla pri dunajski založbi Folio v nemškem prevodu Daniele Kocmut in Klausa Detlefa Olofa (Die Nacht, als ich sie sah).

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.11.2015

KulinArtfest – Marija Fras, Klemen Košir ter Kruh, pogače in sladice »

Knjiga in (dobra) hrana sta bili vedno dobri prijateljici, prva ob drugi in druga v prvi. Zato ni nobeno naključje, da so kuharske knjige tako zelo priljubljene in pogosto celo »najlepše« – za »najlepšo slovensko knjigo« je bila na Slovenskem knjižnem sejmu največkrat izbrana prav kuharica. Tudi zato je bila odločitev, da se sejemski prostor široko odpre tudi kuharskim knjigam in gastronomiji, več kot dobrodošla. Tako se bo tudi letos vse dni sejma kuhalo v živo in degustiralo na KulinArtfestu.

Ena od gostij KulinArtfesta 2015 bo Marija Fras, avtorica desetih kuharskih knjig, katerim je skupno, da učijo pripravljati tradicionalne jedi severovzhodne Slovenije.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.11.2015

»Država v fokusu« – Francija. – Pascal Bruckner gost 31. slovenskega knjižnega sejma »

V zadnjem romanu Pridni sinko ste spregovorili o svojem odraščanju s protijudovsko nastrojenim očetom. Je ta življenjska okoliščina vplivala na vašo kritičnost do ksenofobije v Franciji?

To je eno izmed vprašanj, ki ga je julija v intervjuju za Jutarnji list dobil francoski mislec in pisatelj Pascal Bruckner. Povod za intervju ni bil pričakovani hrvaški prevod romana, temveč skorajšnja uprizoritev igre Ledeni mjesec na Dubrovniških poletnih igrah. Bruckner je namreč avtor knjižne predloge za to igro, romana Lunes de fiel (1981), ki ga pri nas – čeprav ni preveden v slovenščino – poznamo kot Grenki medeni tedni in ki je bil tudi predloga za film Romana Polanskega. Predstavo je režirala Vlatka Vorkapić, nastala je v koprodukciji s Hrvaškim društvom pisateljev in Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu, posebnost premiere, ki je bila 28. julija, pa je bilo prizorišče: umetniki so se gledalcem predstavili na krovu ladje Sea star, na katero se je publika vkrcala v luki Gruž in se zatem odpravila na plovbo. Vsekakor pa premiera ne bi bila tako zelo odmevna, če se gledališki ekipi in gledalcem ne bi pridružil tudi Pascal Bruckner.
»Da, v tej knjigi sem razodel svojo skrivnost,« je odgovoril Bruckner.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

14.10.2015

O prostozidarstvu na Slovenskem z Matevžem Koširjem, Petrom Vodopivcem in Nenadom Fundukom »

»Zgodovina je pisan mozaik, ki ga sestavljamo vedno znova. To velja tudi za zgodovino prostozidarstva. O njej se je marsikdaj pisalo na pamet, tendenciozno in izrazito črno-belo. Če pa zgodovino prostozidarstva raziščemo podrobno, po sledeh arhivskih dokumentov, si lahko ustvarimo mnogo realnejšo, otipljivejšo in pisano podobo, drugačno od mitov o svetovnem gospostvu ali vzroku neštetih zarot. Zgodovina prostozidarstva kljub dokazanim povezavam tako z vladarskimi hišami kot pomembnimi osebami ni v prvi vrsti politična zgodba.«

S temi besedami zgodovinar dr. Matevž Košir začne uvod v prvi celovit, na obsežnem arhivskem gradivu in kritični zgodovinopisni literaturi temelječ oris gibanja prostozidarstva od začetkov do danes. Njegova monografija Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je letos izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

12.10.2015

Pripoved o profesorju Hilariju Tofanu in kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja »

Evropo vznemirjajo begunci. Se bodo vključili v novo kulturno okolje ali bo njihova spodletela integracija preoblikovala Evropo? Premorejo evropski voditelji dovolj bistrega uma za zmago razuma ali pa bo strah pred neznanim še enkrat uničujoče mobiliziral množice? S podobnimi vprašanji so se ukvarjali sodobniki ob koncu prve svetovne vojne, ko je razpad dveh velikih imperijev – ruskega in avstro-ogrskega – povzročil velikanske premike prebivalstva. Med njimi so bili ruski emigranti, ki so se umaknili v Kraljevino SHS pred boljševiki. Delček njihovega življenja na slovenskih tleh v osrčju Prlekije osvetljuje knjiga Ruski diptih, ki jo je zgodovinarka dr. Mateja Ratej objavila leta 2014.

Med tistimi, ki jim je spodrezal korenine razpad Avstro-Ogrske, pa sta bila zakonca Hilarij in Konstanca Tofan iz Bukovine, ki sta dvajseta leta 20. stoletja preživela v Mariboru. Hilarij, profesor zgodovine in geografije, je leta 1919 dobil službo na mariborski realni gimnaziji v Mariboru, saj so morali mesto po prevratu zapustiti številni nemštvu privrženi javni uslužbenci.

objavljeno v rubriki: Srečavanja