Novica

Spremljevalni dogodek Vilenice »Med matematiko in literaturo« – Bogdan Suceavă in Karin Cvetko Vah

12.08.2016

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă se pri svojem literarnem delu napaja iz ljudskega izročila pa tudi družinskih legend. Te so osrednje mesto dobile v zgodbi Miruna, povest (2007), v kateri se pripovedovalec Trajan potopi v čas iz otroštva, ki ga je preživljal v odročnem romunskem kraju pri starih starših ob dedkovem pripovedovanju zgodb. Pripovedi o življenju Trajanovih prednikov in davnih časih, polne pravljičnih elementov, se osamosvojijo in ustvarijo samosvoj, vzporedni mitološki svet.
Suceavă se je pred dobrim desetletjem iz Romunije preselil v Ameriko, kjer na kalifornijski državni univerzi predava matematiko in s področja matematike objavlja tudi strokovne razprave. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da matematik, ki bi mu pripisali eksakten, logičen in stvaren odnos do sveta, vzporedno vstopa v svetove nadnaravnega, nestvarnega, fiktivnega. A vse kaže, da je kontrapunkt le navidezen, ne nazadnje je denimo pisatelj Alan Lightman, avtor Einsteinovih sanj in gospoda b, profesor fizike, da o matematiku Lewisu Carrollu, avtorju Alice in enem od začetnikov poezije nonsensa, niti ne govorimo.

Kaj torej o tem, »kako v svetu stojijo stvari«, lahko pove eksaktna znanost in kaj literatura? Koliko matematičnega lahko najdemo v literaturi in koliko imaginarnega v matematiki? In kakšne podobnosti ali celo presečišča obstajajo med matematičnim in fikcijskim principom? Kako matematik ali matematičarka piše literaturo in kako literat ali literatka razume matematiko?

Ob izidu slovenskega prevoda knjige Miruna, povest – iz romunščine jo je prevedel Aleš Mustar, izdajo pa je podprla ustanova Traduki – bosta o tem spregovorila avtor Bogdan Suceavă, gost letošnjega 31. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, in Karin Cvetko Vah, prav tako matematičarka in profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V mladosti je poslušala dedkove zgodbe, pozneje pa začela pisati prozo in leta 2013 objavila prvenec Razmerja v ogledalu. Pri založbi Sanje je izšel tudi njen družbenokritični esej Opravičilo človeka (2014).

Dobimo se torej v četrtek, 8. septembra, ob 19. uri v Hiši sanjajočih knjig na Trubarjevi 29 v Ljubljani. Pogovor o zgodbah v številkah in besedah bo vodila Tina Košir Mazi.
Vabljeni!

Mednarodni literarni festival Vilenica bo letos že enaintridesetič, in to od 7. do 11. septembra na različnih lokacijah od Bilj do Maribora. Nagrajenka Vilenice 2016 je že znana – to je književnica Dubravka Ugrešić. Pisatelj Bogdan Suceavă, čigar knjiga Miruna, povest je pred kratkim izšla pri Modrijanu, bo na festivalu sodeloval v sklopu »Literarna branja«. Z njim se bo mogoče srečati že na enem izmed »predvečerov« – v torek, 6. septembra, ob 19. uri v Sežani (skupaj s Carlosom Pascualom) –, v petek, 9. septembra, pa bo ponovno gostoval v Ljubljani, in to ob 15. uri v Jazz clubu Gajo. Bral bo v družbi več pisateljskih kolegov iz tujine in Slovenije, eden izmed njih je Alexandre Bergamini, francoski pesnik, pisatelj, dramaturg in predavatelj, ki bo tudi udeleženec okrogle mize o izbrani temi Vilenice »Literatura in etika«. Pri Modrijanu bomo drugo leto izdali prevod njegovega romana Nekaj divjih rož.
Pogovor Med matematiko in literaturo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z založbo Sanje in knjigarno Hiša sanjajočih knjig, je spremljevalni dogodek Vilenice 2016.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.08.2017

Moj mož – zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe »

»Dejstvo, da ženska prevzame možev priimek celo v današnjih časih, da imamo v makedonščini slabšalni izraz za moškega, ki živi pri ženi ali njenih starših (›domazet‹), način, kako prikazujejo zakonsko zvezo mainstream filmi in kako nanjo gleda tržišče – vse to veliko pove o tem, kako zakon obravnavamo še dandanes. Iz te perspektive nikakor ne spoštujem te institucije, še posebej ne po tem, ko so ženske v zahodnem svetu postale bolj neodvisne in so pridobile neke temeljne človekove pravice.« Tako neposredna je bila lani Rumena Bužarovska, makedonska pisateljica, prevajalka, predavateljica ameriške književnosti na univerzi v Skopju in neizprosna kritičarka makedonske politike, v intervjuju za hrvaški Novi list malo po tistem, ko je v hrvaškem prevodu izšla njena tretja zbirka kratkih zgodb Moj mož. »Ne zanimajo me srečne zgodbe,« je dodala, »ampak zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe.«

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.02.2017

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana »

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.02.2017

Predavanje dr. Božidarja Jezernika, etnologa in antropologa ter avtorja knjige Kava – čarobni napoj, na Festivalu kave »

V soboto in nedeljo, 18. in 19. februarja 2017, bo v Celju 2. Festival hrane in pijače KULINART. Tudi letos ga bo spremljal Festival kave, na katerem se bodo predstavili vsi, ki skrbijo, da nas zjutraj predrami skodelica vroče in dišeče kave, da »gremo na kavo« med odmorom ali pa s »čarobnim opojem« pričakamo svoje goste. To so proizvajalci in ponudniki kave, pražarne, ponudniki opreme za njeno predelavo in pripravo, kavarne, bari in prodajalne ...

Dr. Božidar Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa se s kavo ukvarja kot raziskovalec. Leta 2012 je pri založbi Modrijan izdal knjigo Kava – čarobni napoj. V njej razkriva vlogo kave skozi zgodovino in opisuje njen zmagoviti pohod na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks. Posebno pozornost je namenil prihodu kave v slovenske dežele: v 17. in 18. stoletju je ostala omejena na najbogatejše sloje, sredi 19. stoletja pa so jo začeli piti bogati kmetje, predvsem pa so se z njo krepčale ženske. Večina kave je na Slovensko prihajala iz Trsta, ki je še danes v svetovnem merilu pomembno pristanišče za kavo.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.01.2017

Italijanski pisatelj Paolo Rumiz bo v torek, 10. januarja 2017, gost muzejskega večera na Gradu Kromberk »

Tržaški novinar, vojni dopisnik in pisatelj Paolo Rumiz je strasten popotnik in mojster skrbno pripravljenih potovanj brez naglice, ki jih opravi peš ali z naključnimi prevoznimi sredstvi. Raziskovalec dežel na prelomnicah in pozabljenih krajev ter izjemno občutljiv pričevalec o prelomnih dogodkih v naši soseščini.
Civilizacija se rodi iz kulta mrtvih. To antropološko dejstvo je temeljno izhodišče njegove knjige Kot konji, ki spijo stoje, ki nosi posvetilo »Dedoma, ki ju nikoli nisem poznal«. Avgusta 1914 je več kot sto tisoč moških iz Julijske krajine in Tridentinskega odšlo na vojno. Bojevali so se za avstro-ogrsko cesarstvo, ker so bili tedaj pač njegovi podložniki. Za cesarja so prelivali kri v Galiciji, Karpatih in na balkanskih bojiščih.

objavljeno v rubriki: Srečavanja