Novica

Predavanje dr. Božidarja Jezernika, etnologa in antropologa ter avtorja knjige Kava – čarobni napoj, na Festivalu kave

11.02.2017

V soboto in nedeljo, 18. in 19. februarja 2017, bo v Celju 2. Festival hrane in pijače KULINART. Tudi letos ga bo spremljal Festival kave, na katerem se bodo predstavili vsi, ki skrbijo, da nas zjutraj predrami skodelica vroče in dišeče kave, da »gremo na kavo« med odmorom ali pa s »čarobnim opojem« pričakamo svoje goste. To so proizvajalci in ponudniki kave, pražarne, ponudniki opreme za njeno predelavo in pripravo, kavarne, bari in prodajalne ...

Dr. Božidar Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa se s kavo ukvarja kot raziskovalec. Leta 2012 je pri založbi Modrijan izdal knjigo Kava – čarobni napoj. V njej razkriva vlogo kave skozi zgodovino in opisuje njen zmagoviti pohod na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks. Posebno pozornost je namenil prihodu kave v slovenske dežele: v 17. in 18. stoletju je ostala omejena na najbogatejše sloje, sredi 19. stoletja pa so jo začeli piti bogati kmetje, predvsem pa so se z njo krepčale ženske. Večina kave je na Slovensko prihajala iz Trsta, ki je še danes v svetovnem merilu pomembno pristanišče za kavo.
Leta 2014 je Gourmand International Jezernika nagradil z mednarodno nagrado Gourmand za najboljšo knjigo v kategoriji »pijače – kava« – nagrado so mu izročili v Pekingu –, leto pozneje pa je bila knjiga na prireditvi Gourmand Awards za vino in druge pijače razglašena še za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih.

Za obisk Festivala kave v Celju – vstop je prost – imate letos še en dober razlog: predavanje o kavi dr. Božidarja Jezernika. Jezernik ne bo predstavljal le svoje knjige, temveč bo spregovoril tudi o še čisto svežih vtisih s kolumbijskih plantaž. V Kolumbiji se je mudil v začetku februarja in obiskal tudi nekaj tamkajšnjih kavnih plantaž. Kolumbijska kava je slovela kot kava najboljše kakovosti. Zaradi ugodnih geografskih pogojev so bili kolumbijski pridelovalci kave dolgo časa izredno uspešni tudi po količini pridelka, saj so bili domala do konca 20. stoletja po količini samo za Brazilijo. Uspešen vstop Vietnama na kavni trg sredi devetdesetih let pa je tako rekoč čez noč marsikaj postavil na glavo. Kolumbijski pridelovalci so močno zmanjšali količino pridelka, večjo pozornost pa namenili trženju kavne kulture.
Predavanje bo v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri v dvorani K na celjskem sejmišču.

Vabljeni!

 
objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

04.06.2015

Mlada angleško-slovenska ilustratorka Lara Hawthorne na obisku v Škofji Loki »

V sredo, 10. junija, bo večer na škofjeloškem Cankarjevem trgu posvečen ustvarjanju mlade obetajoče slikarke in ilustratorke Lare Hawthorne, ki je po rodu pol Slovenka, pol Angležinja, hči etnologinje in pisateljice Sonje Porle in britanskega profesorja tropske botanike na oxfordski univerzi dr. Willa Hawthorna. Ni naključje, da navdih išče v afriški kulturi in naravi. Živi in ustvarja v Bristolu, mestu, ki je »znan po svoji močni glasbeni in likovni sceni ... ima veliko ›neodvisnih‹ trgovin in galerij. Neodvisnih v smislu, da dobi mlad umetnik možnost, da postavi svoje delo na ogled, na trg.« (Patricija Maličev: Odraščanje med konzerviranimi tarantelami in maskami, Nedelo, 1. 2. 2015). Še kako prepotreben prostor za mlade, še neuveljavljene ustvarjalce.
Lara se je že v otroštvu navduševala nad delom Marlenke Stupica in to navdušenje spretno vpleta v svoja dela, obenem pa je v njenem ustvarjanju močno prisotno občutje horror vacui. Pred kratkim je pri založbi Modrijan v prevodu Sonje Porle izšla njena slikanica Herbert.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

20.05.2015

Italijanski filozof Umberto Galimberti, avtor Grozljivega gosta in Mitov našega časa, ponovno gostuje v Sloveniji »

»Če sta bili brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v iskanje sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnega življenja spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur. Kakšno je razmerje med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za ›religijo izpraznjenih nebes‹, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika? Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo v pogovoru z Jankom Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri ›mit našega časa‹.« (Cankarjev dom)

Tako je – neizprosni italijanski mislec bo ponovno gostoval v Sloveniji! V petek, 22. maja, bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled britanski film Svinjarija (Filth), komedija po romanu Irvina Welsha in v režiji Jona S. Bairda. Projekcija v okviru filmskega abonmaja za mlade Liffe po Liffu je iztočnica za Galimbertijevo predavanje, ki bo teden dni pozneje, v petek, 29. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.

Znameniti italijanski filozof Umberto Galimberti se je slovenski javnosti prvič predstavil pred šestimi leti, ko je pri založbi Modrijan izšel prevod Grozljivega gosta, ene njegovih najodmevnejših knjig tudi v domovini.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.05.2015

Erica Johnson Debeljak bo svoj novi roman Tovarna koles najprej predstavila v Škofji Loki »

Erica Johnson Debeljak se je zasidrala v slovensko zavest s svojimi avtobiografsko obarvanimi deli, nazadnje s priljubljenimi literariziranimi spomini Prepovedani kruh. Z zadnjima dvema romanoma, Antifa cona in Tovarna koles, ki je pred kratkim v prevodu Maje Novak izšel pri založbi Modrijan, je začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike – navdih je našla v žanru kriminalke in se odločneje usmerila v fikcijo.
»Nevarna plat pri pisanju spominov je v tem, da je podobno sestavljanju fotoalbuma, « je na vprašanje, ali ima na vse spomine enak pogled, na enem od srečanj z bralci odgovorila Erica.

Zakaj se je Erica odločila, da iz esejističnega avtobiografskega pisanja preide na žanr kriminalnega romana? Zakaj je zadnja romana postavila v svet mladih in najstnikov na mejah zakona?

objavljeno v rubriki: Srečavanja

03.04.2015

Podivjana celina – britanski zgodovinar Keith Lowe, avtor Podivjane celine, gostuje v Sloveniji »

Britanski zgodovinar Keith Lowe je dal koncu druge svetovne vojne v Evropi podobo, ki niti od daleč ne spominja na srečen konec tega strašnega obdobja. V novih preoblekah se strahote ponavljajo. Sporočilo Lowove knjige Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki je izšla pri založbi Modrijan, je, da je treba uživati, dokler je vojna, ker bo mir nekaj strašnega. Njegova Evropa po dnevu zmage je celina množičnih pregonov prebivalstva, vojaških in privatnih koncentracijskih taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot. Zmagi je sledilo maščevanje, ki je kontinent zajelo od Baltika do Črnega morja, od Poljske in Ukrajine do Jugoslavije in Italije.
V dilemi med romantičnimi podobami svobodne celine v pomladnem cvetju in mračnimi podobami popolne zmožnosti ločiti dobro od zla je Lowe realist.

objavljeno v rubriki: Srečavanja