Novica

Predavanje dr. Božidarja Jezernika, etnologa in antropologa ter avtorja knjige Kava – čarobni napoj, na Festivalu kave

11.02.2017

V soboto in nedeljo, 18. in 19. februarja 2017, bo v Celju 2. Festival hrane in pijače KULINART. Tudi letos ga bo spremljal Festival kave, na katerem se bodo predstavili vsi, ki skrbijo, da nas zjutraj predrami skodelica vroče in dišeče kave, da »gremo na kavo« med odmorom ali pa s »čarobnim opojem« pričakamo svoje goste. To so proizvajalci in ponudniki kave, pražarne, ponudniki opreme za njeno predelavo in pripravo, kavarne, bari in prodajalne ...

Dr. Božidar Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa se s kavo ukvarja kot raziskovalec. Leta 2012 je pri založbi Modrijan izdal knjigo Kava – čarobni napoj. V njej razkriva vlogo kave skozi zgodovino in opisuje njen zmagoviti pohod na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks. Posebno pozornost je namenil prihodu kave v slovenske dežele: v 17. in 18. stoletju je ostala omejena na najbogatejše sloje, sredi 19. stoletja pa so jo začeli piti bogati kmetje, predvsem pa so se z njo krepčale ženske. Večina kave je na Slovensko prihajala iz Trsta, ki je še danes v svetovnem merilu pomembno pristanišče za kavo.
Leta 2014 je Gourmand International Jezernika nagradil z mednarodno nagrado Gourmand za najboljšo knjigo v kategoriji »pijače – kava« – nagrado so mu izročili v Pekingu –, leto pozneje pa je bila knjiga na prireditvi Gourmand Awards za vino in druge pijače razglašena še za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih.

Za obisk Festivala kave v Celju – vstop je prost – imate letos še en dober razlog: predavanje o kavi dr. Božidarja Jezernika. Jezernik ne bo predstavljal le svoje knjige, temveč bo spregovoril tudi o še čisto svežih vtisih s kolumbijskih plantaž. V Kolumbiji se je mudil v začetku februarja in obiskal tudi nekaj tamkajšnjih kavnih plantaž. Kolumbijska kava je slovela kot kava najboljše kakovosti. Zaradi ugodnih geografskih pogojev so bili kolumbijski pridelovalci kave dolgo časa izredno uspešni tudi po količini pridelka, saj so bili domala do konca 20. stoletja po količini samo za Brazilijo. Uspešen vstop Vietnama na kavni trg sredi devetdesetih let pa je tako rekoč čez noč marsikaj postavil na glavo. Kolumbijski pridelovalci so močno zmanjšali količino pridelka, večjo pozornost pa namenili trženju kavne kulture.
Predavanje bo v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri v dvorani K na celjskem sejmišču.

Vabljeni!

 
objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

06.11.2015

KulinArtfest – Marija Fras, Klemen Košir ter Kruh, pogače in sladice »

Knjiga in (dobra) hrana sta bili vedno dobri prijateljici, prva ob drugi in druga v prvi. Zato ni nobeno naključje, da so kuharske knjige tako zelo priljubljene in pogosto celo »najlepše« – za »najlepšo slovensko knjigo« je bila na Slovenskem knjižnem sejmu največkrat izbrana prav kuharica. Tudi zato je bila odločitev, da se sejemski prostor široko odpre tudi kuharskim knjigam in gastronomiji, več kot dobrodošla. Tako se bo tudi letos vse dni sejma kuhalo v živo in degustiralo na KulinArtfestu.

Ena od gostij KulinArtfesta 2015 bo Marija Fras, avtorica desetih kuharskih knjig, katerim je skupno, da učijo pripravljati tradicionalne jedi severovzhodne Slovenije.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.11.2015

»Država v fokusu« – Francija. – Pascal Bruckner gost 31. slovenskega knjižnega sejma »

V zadnjem romanu Pridni sinko ste spregovorili o svojem odraščanju s protijudovsko nastrojenim očetom. Je ta življenjska okoliščina vplivala na vašo kritičnost do ksenofobije v Franciji?

To je eno izmed vprašanj, ki ga je julija v intervjuju za Jutarnji list dobil francoski mislec in pisatelj Pascal Bruckner. Povod za intervju ni bil pričakovani hrvaški prevod romana, temveč skorajšnja uprizoritev igre Ledeni mjesec na Dubrovniških poletnih igrah. Bruckner je namreč avtor knjižne predloge za to igro, romana Lunes de fiel (1981), ki ga pri nas – čeprav ni preveden v slovenščino – poznamo kot Grenki medeni tedni in ki je bil tudi predloga za film Romana Polanskega. Predstavo je režirala Vlatka Vorkapić, nastala je v koprodukciji s Hrvaškim društvom pisateljev in Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu, posebnost premiere, ki je bila 28. julija, pa je bilo prizorišče: umetniki so se gledalcem predstavili na krovu ladje Sea star, na katero se je publika vkrcala v luki Gruž in se zatem odpravila na plovbo. Vsekakor pa premiera ne bi bila tako zelo odmevna, če se gledališki ekipi in gledalcem ne bi pridružil tudi Pascal Bruckner.
»Da, v tej knjigi sem razodel svojo skrivnost,« je odgovoril Bruckner.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

14.10.2015

O prostozidarstvu na Slovenskem z Matevžem Koširjem, Petrom Vodopivcem in Nenadom Fundukom »

»Zgodovina je pisan mozaik, ki ga sestavljamo vedno znova. To velja tudi za zgodovino prostozidarstva. O njej se je marsikdaj pisalo na pamet, tendenciozno in izrazito črno-belo. Če pa zgodovino prostozidarstva raziščemo podrobno, po sledeh arhivskih dokumentov, si lahko ustvarimo mnogo realnejšo, otipljivejšo in pisano podobo, drugačno od mitov o svetovnem gospostvu ali vzroku neštetih zarot. Zgodovina prostozidarstva kljub dokazanim povezavam tako z vladarskimi hišami kot pomembnimi osebami ni v prvi vrsti politična zgodba.«

S temi besedami zgodovinar dr. Matevž Košir začne uvod v prvi celovit, na obsežnem arhivskem gradivu in kritični zgodovinopisni literaturi temelječ oris gibanja prostozidarstva od začetkov do danes. Njegova monografija Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je letos izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

12.10.2015

Pripoved o profesorju Hilariju Tofanu in kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja »

Evropo vznemirjajo begunci. Se bodo vključili v novo kulturno okolje ali bo njihova spodletela integracija preoblikovala Evropo? Premorejo evropski voditelji dovolj bistrega uma za zmago razuma ali pa bo strah pred neznanim še enkrat uničujoče mobiliziral množice? S podobnimi vprašanji so se ukvarjali sodobniki ob koncu prve svetovne vojne, ko je razpad dveh velikih imperijev – ruskega in avstro-ogrskega – povzročil velikanske premike prebivalstva. Med njimi so bili ruski emigranti, ki so se umaknili v Kraljevino SHS pred boljševiki. Delček njihovega življenja na slovenskih tleh v osrčju Prlekije osvetljuje knjiga Ruski diptih, ki jo je zgodovinarka dr. Mateja Ratej objavila leta 2014.

Med tistimi, ki jim je spodrezal korenine razpad Avstro-Ogrske, pa sta bila zakonca Hilarij in Konstanca Tofan iz Bukovine, ki sta dvajseta leta 20. stoletja preživela v Mariboru. Hilarij, profesor zgodovine in geografije, je leta 1919 dobil službo na mariborski realni gimnaziji v Mariboru, saj so morali mesto po prevratu zapustiti številni nemštvu privrženi javni uslužbenci.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

02.10.2015

Ob 120-letnici rojstva Josipa Vidmarja – pogovor o Vidmarju, gledališču in gledališki kritiki »

V sredo, 14. oktobra 2015, mineva 120 let od rojstva Josipa Vidmarja. Vidmar se je rodil v trgovsko-obrtniški družini, ki je po očetu vnašala v družino marljivost razumnega obrtnika, po materi podjetnost in zraven še razgledanost v literarnem umetniškem svetu, oba pa sta združevala svobodomiselno ateistično mišljenje. Ta starševski par je dal celo vrsto uspešnih Josipovih sorojencev od Milana Vidmarja naprej (22. junija je bila 130-letnica njegovega rojstva). Na Josipa je močan pečat vtisnila predvsem mati: znala je celega Prešerna na pamet, pri Schwentnerju je bila naročena na vse slovenske in nemške knjižne novosti, imela je stalni sedež v gledališčih (bila pa je tudi pobudnica za prvo žensko društvo v Ljubljani, v katerem naj bi imela predavanje o Ibsenu).
Josip Vidmar je padel v turbulenco prve svetovne vojne, ki mu je prinesla rusko ujetništvo. V tem obdobju je opravil temeljno šolo preživetja in se seznanil z dosežki visoke ruske literarne dediščine, ki je potem utemeljila njegovo življenjsko usmeritev: življenje predvsem v literarni umetnosti.
Danes Josipa Vidmarja nekako bolj ocenjujejo kot političnega arbitra, ki je pomagal ustanoviti republiko Slovenijo, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njegovo primarno življenjsko okupacijo. Ob njegovi prvi literarni kritiki je dr. Janko Šlebinger menda dejal, da imamo drugega Levstika ...

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.