Novica

Pogovori, ki »pišejo« nova poglavja h knjigi Milan Kučan, prvi predsednik

06.04.2016

Petnajst krajev po Sloveniji in dva v zamejstvu v petih mesecih. Dva gosta in šestnajst voditeljev. Skoraj 3000 obiskovalcev. Številna vprašanja iz publike. Dolge vrste za podpisovanje knjig. Tako kaže statistika dva meseca pred zaključkom velike turneje, s katero smo pospremili izid biografske monografije Milan Kučan, prvi predsednik jeseni 2015.

O raznolikih, dinamičnih, odkritih in iskrivih pogovorih z avtorjem knjige dr. Božom Repetom in prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom lahko mirno zapišemo, da »pišejo« nova poglavja h knjigi. Poleg ključnih mejnikov v Kučanovi politični karieri in vsakokratnih zgodovinskih okoliščinah odstirajo tudi poglede na aktualne domače in mednarodne družbenopolitične teme, eno od obveznih vprašanj, ki ga voditelji zastavijo avtorju, pa je: kako je nastajala biografija o bivšem predsedniku.

V zadnjem delu turneje, ki se bo zaključila maja, se bo zvrstilo še najmanj pet gostovanj. Še bo nekaj priložnosti, da spoznate prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in njegovega biografa dr. Boža Repeta, da kupite knjigo in jo za nameček obogatite z njunima lastnoročnima podpisoma.

Prijazno vabljeni!

Datum Kraj Voditelj/ica
2015    
27. 11. Ljubljana, Klub Cankarjevega doma Mojca Šetinc Pašek
9. 12. Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica Marjan Šiftar
2016    
13. 1. Trst, Kulturni dom Dušan Udovič
14. 1. Hrovača, Škrabčeva domačija Darja Groznik
20. 1. Celje, Narodni dom Tone Kregar
28. 1. Slovenska Bistrica, Grad Mirko Munda
1. 2. Postojna, Kulturni dom Božidar Flajšman
4. 2. Maribor, Mestna knjigarna Zoran Medved
17. 2. Jesenice, Gledališče Toneta Čufarja Branka Smole
19. 2. Koper, Fakulteta za humanistične študije Jože Pirjevec
1. 3. Gorica, Kulturni dom Dušan Udovič
3. 3. Velenje, Knjižnica Jože Krajnc
10. 3. Zagorje ob Savi, Kulturni center - Delavski dom Miloš Prosenc
15. 3. Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Stane Berzelak
23. 3. Celovec, Knjigarna Haček Teodor Domej
31. 3. Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka Matjaž Nemec
5. 4. Kostel, Podjetniški inkubator Božidar Flajšman
     
11. 4. Hrastnik, Delavski dom Soniboj Knežak in Slavi Pavlič
14. 4. Novo mesto, Knjigarna Goga Aleš Gabrič
20. 4. Sežana, Kosovelov dom Ljubica Jelušič
22. 4. Bovec, Kulturni dom Robert Trampuš
25. 4. Radeče Matjaž Han

Vsem organizatorjem in gostiteljem se zahvaljujemo za povabilo in sodelovanje pri pripravi dogodkov ter za prijazen sprejem. Hvala voditeljem in voditeljicam pogovorov, fotografom in novinarjem ter vsem, ki ste nam prisluhnili.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

06.09.2017

Mednarodni literarni festival Vilenica – Bužarovska in Pištalo v soboto, 9. septembra, v Kobdilju »

Prvi dan 32. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica je sklenil Predvečer Vilenice v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani z gostoma iz Srbije in Makedonije – Vladimirjem Pištalom in Rumeno Bužarovsko. Pogovor, ki ga je povezovala Đurđa Strsoglavec, je razkril še več skupnih točk gostov; ameriška kultura – Pištalo predava o ameriški zgodovini, Bužarovska pa o ameriški književnosti – je le ena izmed njih. Še ena pa je, in to ne najmanj pomembna, da sta imela pred seboj svoje v slovenščino prevedene knjige, ki smo jih izdali pri Modrijanu – zbirko kratkih zgodb Moj mož, roman Tesla, portret med maskami in novelo Aleksandrida. Prav izjemno doživetje je bilo tudi njuno branje – Bužarovska je prebrala kratko zgodbo Nektar, Pištalo pa odlomek iz romana Milenij v Beogradu.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

29.08.2017

Predvečer Vilenice, torek, 5. september, ob 19. uri – Rumena Bužarovska in Vladimir Pištalo »

V torek, 5. septembra 2017, se začne 32. Mednarodni literarni festival Vilenica. Festival, ki ga organizirata Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica, predstavlja avtorje in književnost Srednje Evrope pa tudi drugih držav Evrope in ostalega sveta, spremljati pa ga je mogoče na prizoriščih na Krasu in v drugih slovenskih krajih.

Že prvi dan se bosta v Ljubljani predstavila makedonska pisateljica Rumena Bužarovska in v ZDA živeči srbski pisatelj Vladimir Pištalo, in to na skupnem literarnem dogodku, Predvečeru Vilenice v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Pri založbi Modrijan smo poskrbeli, da bosta imela gosta pred seboj sveže prevode v slovenščino – Bužarovska zbirko kratkih zgodb Moj mož, ki je v prevodu Aleša Mustarja izšla pred kratkim v naši zbirki Bralec, Pištalo pa novo izdajo romana Tesla, portret med maskami.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.08.2017

Moj mož – zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe »

»Dejstvo, da ženska prevzame možev priimek celo v današnjih časih, da imamo v makedonščini slabšalni izraz za moškega, ki živi pri ženi ali njenih starših (›domazet‹), način, kako prikazujejo zakonsko zvezo mainstream filmi in kako nanjo gleda tržišče – vse to veliko pove o tem, kako zakon obravnavamo še dandanes. Iz te perspektive nikakor ne spoštujem te institucije, še posebej ne po tem, ko so ženske v zahodnem svetu postale bolj neodvisne in so pridobile neke temeljne človekove pravice.« Tako neposredna je bila lani Rumena Bužarovska, makedonska pisateljica, prevajalka, predavateljica ameriške književnosti na univerzi v Skopju in neizprosna kritičarka makedonske politike, v intervjuju za hrvaški Novi list malo po tistem, ko je v hrvaškem prevodu izšla njena tretja zbirka kratkih zgodb Moj mož. »Ne zanimajo me srečne zgodbe,« je dodala, »ampak zgodbe, skozi katere je mogoče opazovati in kritizirati hipokrizijo in disfunkcionalnost naše družbe.«

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.02.2017

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana »

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti.

objavljeno v rubriki: Srečavanja