Novica

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana

11.02.2017

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti. Razkrivata del zgodbe ene od slovenskih družin v »skrajno nasilnem obdobju še ne tako oddaljene slovenske preteklosti« (dr. Peter Vodopivec).

Ob izidu knjig Vojna vse spremeni in Domov vas vabimo na pogovor, ki bo v ponedeljek, 20. februarja, ob 18. uri v Kavarni Union v Ljubljani. Stašino in Aljoševo pričevanje bodo v širši zgodovinski in družbeni kontekst umestili trije vidni slovenski zgodovinarji – dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske kulturnopolitične in kulturne zgodovine, predvsem odnosa politike do intelektualcev, dr. Bojan Godeša, raziskovalec druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem okviru, ter dr. Peter Vodopivec, avtor spremne besede h knjigi Vojna vse spremeni. Pogovor bo vodila Darja Groznik.

Stasha Furlan Seaton

Vojna vse spremeni

Aljoša Furlan

Domov

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

16.09.2015

So knjige »posebnost«? So knjigarne »nenavadne«? – O knjigarnah v Modrijanovi knjigarni »

»Pravijo, da nameravate odpreti knjigarno. Kar kaže, da ste pripravljeni tvegati marsikaj nenavadnega.« Krokar, eden izmed likov v romanu Knjigarna Penelope Fitzgerald (Sanje, 2009), se takole začudi nameri gospe Green, da v malem Hardboroughu odpre knjigarno. Gospa Green se ne pusti zmesti: »Zakaj se vam zdi knjigarna tako neobičajen podvig?« Krokar: »Navadni slaniki gredo mnogo bolje v prodajo kakor na primer prekajeni, ki so rahlejšega okusa. Menda mi ne boste zdaj poskušali dopovedati, da knjige niso nikakršna posebnost.«

So torej knjige »posebnost«? So knjigarne »nenavadne«?

Za tiste, ki smo se šolali v sedemdesetih, osemdesetih letih (pa tudi prej), četudi v manjšem mestu, ni bilo prav nič nenavadnega spotoma iz šole vstopiti v knjigarno in pobrskati po njenih policah. Tudi v manjših se je kaj našlo, knjigarka je bila vedno na tekočem o najbolj »vročih« ljubezenskih romanih za bralke, vedela je, kaj pridejo iskat najbolj »načitani« krajani in kaj je na seznamu domačega branja v bližnji osnovni šoli. Še posebej veselo (za šolarje zagotovo, za starše malo manj) pa je bilo v prvih dneh septembra, ob nakupovanju učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Veselile pa so se tudi knjigarne, saj je bil takrat izkupiček še posebej spodbuden.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

14.09.2015

O prostozidarstvu na Slovenskem z Matevžem Koširjem in Petrom Vodopivcem v Škofji Loki – Knjigokup 2015 »

Prostozidarstvo, imenujemo ga tudi framasonstvo, je gibanje, ki je izšlo iz tradicije srednjeveških kamnoseških bratovščin, ki se je formaliziralo leta 1717 v Veliki Britaniji in se naglo širilo po Evropi in v Ameriko. Prostozidarstvo poudarja obče moralne norme, pri čemer na prvo mesto postavlja strpnost med različno mislečimi. Teži k oblikovanju »harmoničnih«, bolj človeških in socialno pravičnejših odnosov. Prostozidarstvo je kmalu po svojem nastanku postalo precejšnja fascinacija tako za tiste, ki so vstopali vanj in seveda niso bili le aristokrati, umetniki in politiki, še bolj pa za tiste, ki so videli v njem neskončen vir najrazličnejših zarot. Mnogokrat se v javnosti pojavljajo trditve, da naj bi bili prostozidarji odgovorni za večino svetovnih zarot, organizirali naj bi francosko revolucijo, sprožili prvo svetovno vojno, prinesli boljševizem v Rusijo, obvladovali newyorško borzo, stali za atentatoma na Aleksandra Karađorđevića in Franca Ferdinanda.
Redki dosedanji prikazi o slovenskih prostozidarjih so zvečine publicistične narave. Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, monografija zgodovinarja dr. Matevža Koširja pa je prvi celovit, na obsežnem arhivskem gradivu in kritični zgodovinopisni literaturi temelječ oris od njegovih začetkov do sodobnega časa.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

09.09.2015

Knjigarne; »kako izdati knjigo«; trikotnik prevajalec-urednik-lektor; trivialne knjige ... – Knjigokup 2015 »

Kaj se je na KNJIGOKUPU dogajalo lani, smo vas spomnili v prejšnji novici. Dogodki KNJIGOKUPA 2015 bodo za marsikoga še zanimivejši, zato si že danes oglejte, kaj pripravljamo, česa za nobeno ceno ne želite zamuditi in čemu se boste morali odpovedati, ker hkrati na dveh (ali več) mestih pač ni mogoče biti.

• V ljubljanski knjigarni bomo prvo srečanje posvetili knjigarnam. Slovenskim knjigarnam. Kakšne so, koliko je takšnih, ki si ime »knjigarna« sploh zaslužijo, zakaj je imelo nekoč »pravo« knjigarno tako rekoč vsako slovensko mesto z osnovno šolo, čemu je svojo knjigarno v zadnjih dveh desetletjih odprlo več založb (in jih nekaj tudi zaprlo) ...
• KNJIGOKUP še nikoli doslej ni prezrl književnih prevajalcev in njihovega svetovnega dne, 30. septembra. Letos bomo skušali prodreti v »skrivnostni trikotnik« prevajalec-urednik-lektor. Kdo je kdo v odličnem literarnem prevodu, kakšna je vloga prvega, drugega in tretjega (če so vsi trije sploh v igri), da nastane dober literarni prevod, v čem se razlikuje lektura literarnega prevoda od lekture drugih književnih del in zakaj, ali delo vrhunskega prevajalca sploh potrebuje »pravo« lekturo ...

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.09.2015

Se spominjate Knjigokupa 2014? – Letos bodo dogodki še zanimivejši »

Knjigarna je prodajalna, nihče ne odpre knjigarne zato, ker mu je tako zelo všeč vonj tiskanih knjig, knjige so na policah in prodajnih otokih ter v izložbah zato, da bi jih kdo kupil.
So pa tudi knjigarne (ki so še vedno najprej prodajalne), ki imajo to prednost, da lahko sprejmejo veliko ljudi. Take so redke in ena izmed njih je ljubljanska Modrijanova knjigarna. Hkrati lahko v njej najde svoj prostor (in knjigo) tudi stoterica in več, toliko se jih lahko v njej celo usede, in če zmanjka stolov, nam jih posodijo prijazni sosedje.
Samo letos je bilo v Modrijanovi knjigarni okoli 25 dogodkov. Pa se jesen sploh še ni začela! Največ jih je namreč prav v jesenskem času, v času KNJIGOKUPA. Pri Modrijanu poskrbimo, da prav ta mesec pripravimo najzanimivejša srečanja in povabimo goste, ki imajo največ povedati. Knjigarna je v teh dneh najbolje obiskana in marsikateri kupec, ki ga dogodek preseneti sredi brskanja po ponudbi na KNJIGOKUPU, se odloči v knjigarni zadržati še kakšno uro več.

Lani smo vas na druženje v Modrijanovo knjigarno povabili šestkrat.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

26.08.2015

Aleksandar Hemon, gost 30. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bo obiskal tudi Modrijanovo knjigarno »

Priznani ameriški in izjemno priljubljeni pojugoslovanski pisatelj Aleksandar Hemon se je rodil in odraščal v Sarajevu. V začetku njegovega obleganja je zapustil domovino in se odselil v Združene države Amerike; danes živi v Chicagu. Kmalu je začel pisati in objavljati v angleščini, že osem let po prihodu pa je v rokah držal prvenec, zbirko kratke proze Vprašanje Bruna (The Question of Bruno, 2000). Vse odtlej ga spremlja kritiško priznanje, a širšo uveljavitev mu je prinesel roman Projekt Lazar (2008) in ga lansiral v ozek krog petih izbrancev za prestižno ameriško državno nagrado za književnost (National Book Award) in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov (National Book Critics Circle Award). Pisateljev opus šteje še dve zbirki kratke proze, avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj (2003) in še popolnoma svež roman The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015). Hemonovim besedam v angleščini se redno pridružujejo tiste v bosanščini, s katerimi zvesto polni kolumnistične stolpiče bosanskih časopisov.
Čeprav ima ugled nostalgika in zbiralca spominov na izginuli predvojni čas, Hemon ni zagledan samo v preteklost.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.