Novica

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana

11.02.2017

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti. Razkrivata del zgodbe ene od slovenskih družin v »skrajno nasilnem obdobju še ne tako oddaljene slovenske preteklosti« (dr. Peter Vodopivec).

Ob izidu knjig Vojna vse spremeni in Domov vas vabimo na pogovor, ki bo v ponedeljek, 20. februarja, ob 18. uri v Kavarni Union v Ljubljani. Stašino in Aljoševo pričevanje bodo v širši zgodovinski in družbeni kontekst umestili trije vidni slovenski zgodovinarji – dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske kulturnopolitične in kulturne zgodovine, predvsem odnosa politike do intelektualcev, dr. Bojan Godeša, raziskovalec druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem okviru, ter dr. Peter Vodopivec, avtor spremne besede h knjigi Vojna vse spremeni. Pogovor bo vodila Darja Groznik.

Stasha Furlan Seaton

Vojna vse spremeni

Aljoša Furlan

Domov

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

11.02.2016

Izza parlamenta: »Ko so se poslanci spopadli z noži in pestmi … – Predavanje dr. Jureta Gašpariča »

Intervencije predsedujočega skupščini, pozivi k miru, opomini poslancev, odvzemi besede, izključitve s sej, prekinitve sej ... To so proceduralni dogodki, ki pogosto zaznamujejo parlamentarno razpravo in nasploh delo skupščine. Govori poslancev so ob vsej resnosti, polemičnosti in argumentaciji prevečkrat nespoštljivi, odzivi nanje prav tako. Politična strast, nujna sestavina vsake dobre politike, prestopa meje dostojnega. Zmerjanje z neparlamentarnimi izrazi, zganjanje hrupa in vsesplošen kraval se velikokrat sprevržejo v prave pretepe. Ob spremljanju burnih sej se celo zdi, da so občasni pretepi nekaj pričakovanega, pojav, ki sodi v občo sliko parlamentarizma.

Zgornje besedilo smo malo priredili, pravzaprav smo le njegov čas prestavili v sedanjost. A ne gre za sedanjost – meje dostojnega se sicer prepogosto prestopajo tudi v sodobnih parlamentih, tudi pesti kdaj zaplešejo – temveč za dogajanje v Narodni skupščini prve jugoslovanske države, ki ga je lani zgodovinar Jure Gašparič osvetlil v knjigi Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919–1941.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

01.02.2016

Sanja Rozman na konferenci Ljubezen od A do Ž, največji slovenski konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih »

»Star pregovor pravi, da je v življenju najpomembnejša ljubezen, vse ostalo so samo odtenki. A kaj je pravzaprav ljubezen?« Tole smo povzeli s spletne strani spremembavsrcu.si, in to iz napovedi dogodka, ki bo sredi februarja v Ljubljani in na katerem bo sodelovalo deset znanih predavateljev. Gre pravzaprav za konferenco, datum – sobota, 13. februar – pa najbrž ni izbran po naključju, v nedeljo namreč goduje sv. Valentin.
Po razmahu potrošništva čez vsako razumno mejo se nam v času okoli valentinovega (ko smo si komajda za silo opomogli od božične in novoletne nakupovalne vročice) na vsakem koraku smehljajo srčki in nas nagovarjajo, naj na vsak način kaj kupimo: svoji najdražji, najdražjemu ali kar sebi. Kaj ljubezen pravzaprav je, pa se ob tem niti ne utegnemo vprašati.
Na vprašanje, kaj je ljubezen, bodo na konferenci Ljubezen od A do Ž, največji slovenski konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih, skušali odgovoriti: dr. Zoran Milivojevič, dr. Vesna V. Godina, dr. Veronika Podgoršek, Sanja Rozman, Edvard Kadič, Bruno Šimleša, Tanja Kocman, Milena Miklavčič, Luka Kogovšek in Manca Razboršek.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

19.01.2016

Barbara Šurk, Vasja Badalič in Ervin Hladnik - Milharčič o brutalnosti vojaškega vdora v vsakdanje življenje »

Yasmina Khadra je eden najbolj branih arabskih pisateljev. V Alžiriji, kjer se je rodil, ga poznajo kot pisca sijajnih policijskih romanov, drugod po svetu pa so razgrabili njegove politične romane. Prizorišči romanov Napad in Lastovke iz Kabula – oba sta prevedena v slovenščino – sta Izrael po terorističnem napadu in Afganistan s talibani, v Bagdadskih sirenah, ki so konec leta 2015 v prevodu Iztoka Ilca izšle pri založbi Modrijan, pa Khadra opisuje pot mladega izobraženca, ki se sooči z učinki ameriške invazije na Irak. Priča je uboju nemočnega dečka in eksploziji bombe na poroki. Vdor ameriških vojakov v njegov dom pa ga dokončno prepriča, da se mora upreti. V političnem islamu najde odgovor na vprašanja o svoji identiteti in postane član radikalne odporniške skupine.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.01.2016

Knjižpotje – Andrej E. Skubic in Katja Perat o Lampedusi, Gorenjcih in groteskni sodobnosti »

»Pri pisanju sem zmeraj izhajal iz zanimive situacije, paradoksa, ki se mi je zataknil v glavi, tako da sem preizpraševal svoje odzive nanj, kako je do njega prišlo in kako bi sam ravnal v taki situaciji. To se potem hitro naveže na kakšne splošnejše družbene teme, saj je dosti stvari pogojenih z družbenimi absurdi. Samo vedno gre za dramo konkretnega človeka, ki se je znašel v konkretni situaciji,« je pred časom povedal Andrej E. Skubic v intervjuju v Mladini. Odlomek se prav lahko bere tudi kot komentar njegovega zadnjega dela, novele Igre brez meja, ki je izšla leto pozneje v Modrijanovi zbirki Svila. Situacija, v kateri se je tokrat znašel njegov protagonist, je, lahko bi rekli, zanimiva, če ne nenavadna, gotovo pa opozarja tudi na nekatere paradoksalne vzroke ali posledice današnjega družbenega stanja stvari. Kastelic, sicer doma iz vasice blizu Jesenic, se namreč preživlja tako, da iz Sredozemlja pobira mrtve afriške pribežnike, pri tem doma skriva preživelo Afričanko z otrokom, s prijateljem in poslovnim partnerjem pa pripravlja načrte za privatni begunski »lager«.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

08.01.2016

Predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači »

Deček iz Prekmurja, zakonski mož, oče, predvsem pa politik. Osebnost s pozitivno življenjsko bilanco v vseh obdobjih, od mladinskega funkcionarja do prvega slovenskega predsednika. Ob tektonskih evropskih spremembah je bil v središču osamosvajanja Slovenije in je bistveno oblikoval novo državo. Vrhunci njegove življenjske zgodbe so vrhunci naše skupne zgodovine. Biografija jih razkriva, povezuje in odpira nove vidike takratnega in tudi sedanjega časa. Politično izkušen, osebno načelen, v delovanju praktičen, v razmišljanju vizionarski se Milan Kučan v Repetovi knjigi skozi avtorjevo raziskovanje in lastne spomine razkrije in vzpostavi kot državnik par excellence.

objavljeno v rubriki: Srečavanja