Novica

Mednarodni literarni festival Vilenica – Bužarovska in Pištalo v soboto, 9. septembra, v Kobdilju

06.09.2017

Prvi dan 32. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica je sklenil Predvečer Vilenice v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani z gostoma iz Srbije in Makedonije – Vladimirjem Pištalom in Rumeno Bužarovsko. Pogovor, ki ga je povezovala Đurđa Strsoglavec, je razkril še več skupnih točk gostov; ameriška kultura – Pištalo predava o ameriški zgodovini, Bužarovska pa o ameriški književnosti – je le ena izmed njih. Še ena pa je, in to ne najmanj pomembna, da sta imela pred seboj svoje v slovenščino prevedene knjige, ki smo jih izdali pri Modrijanu – zbirko kratkih zgodb Moj mož, roman Tesla, portret med maskami in novelo Aleksandrida. Prav izjemno doživetje je bilo tudi njuno branje – Bužarovska je prebrala kratko zgodbo Nektar, Pištalo pa odlomek iz romana Milenij v Beogradu.

Pisateljema bo mogoče še enkrat prisluhniti na skupnem dogodku, in to v soboto, 9. septembra, ob 12.30 na literarnem branju v vili Fabiani v Kobdilju, v družbi s slovenskima pisateljema Borisom Jukićem in Andrejem Blatnikom ter kosovskim pisateljem Fahredinom Shehujem. Branju bo sledila podelitev nagrade Kristal Vilenice, dogodek pa bo moderirala Breda Biščak.

Vabljeni!

Programska knjižica festivala Vilenica

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

08.01.2016

Predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači »

Deček iz Prekmurja, zakonski mož, oče, predvsem pa politik. Osebnost s pozitivno življenjsko bilanco v vseh obdobjih, od mladinskega funkcionarja do prvega slovenskega predsednika. Ob tektonskih evropskih spremembah je bil v središču osamosvajanja Slovenije in je bistveno oblikoval novo državo. Vrhunci njegove življenjske zgodbe so vrhunci naše skupne zgodovine. Biografija jih razkriva, povezuje in odpira nove vidike takratnega in tudi sedanjega časa. Politično izkušen, osebno načelen, v delovanju praktičen, v razmišljanju vizionarski se Milan Kučan v Repetovi knjigi skozi avtorjevo raziskovanje in lastne spomine razkrije in vzpostavi kot državnik par excellence.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.12.2015

Modrijanov decembrski obračun 3: Gostovanja in obiski tujih avtorjev »

Gostovanje tujega avtorja je za vsako založbo velik dogodek, in če založba povabi ali sodeluje pri organizaciji obiska avtorja, čigar knjigo je izdala v slovenščini, pričakuje, da bo to pomemben dogodek tudi za druge – bralce, novinarje, književne kritike, knjižničarje, kolege in predvsem kupce.
Leta 2015 je na slovenska tla stopilo najmanj deset avtorjev, katerih dela smo v prevodu izdali pri Modrijanu. Marca se je na povabilo založbe odzval hrvaški pisatelj Želimir Periš, avtor na Hrvaškem zelo odmevne zbirke kratkih zgodb Mučenice, ki smo jo v prevodu Maje Novak objavili jeseni 2014 v zbirki Bralec. Periš je svojo zbirko predstavil v Modrijanovi knjigarni, v pogovoru z Bredo Biščak in dr. Andrejem Blatnikom.
Sredi aprila je Slovenijo obiskal britanski zgodovinar Keith Lowe (na sliki), avtor knjige Podivjana celina.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.11.2015

31. slovenski knjižni sejem: Modrijan vas pričakuje v Veliki sprejemni dvorani in v Prvem preddverju Cankarjevega doma »

Slovenski knjižni sejem (SKS) je največja in najstarejša slovenska knjižna prireditev in tudi edina, ki na enem mestu povezuje vse, ki smo dejavni v knjižni kulturi: založbe, knjigotržce, knjižnice, tiskarne, ustvarjalce, kritike, bralce, kupce ... 31. SKS poteka od srede, 25., do nedelje, 29. novembra 2015.
Med več kot 100 razstavljavci je tudi založba Modrijan – našli nas boste v Veliki sprejemni dvorani (VSD) in v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Modrijan predstavlja na sejmu okoli 40 knjižnih novosti. Razstavni prostor v VSD boste prepoznali po biografskih in avtobiografskih delih, ki smo jih postavili v ospredje: biografijah Milan Kučan, prvi predsednik Boža Repeta in Piaf, francoski mit Roberta Bellereta, avtobiografskem romanu Pridni sinko Pascala Brucknerja in grafičnem romanu Očetnjava Nine Bunjevac. Poseben prostor smo namenili najnovejšim pa tudi starejšim knjigam francoskih književnikov – »država v fokusu« letošnjega sejma je namreč Francija, zato bo francoski književnosti posvečenih tudi več sejemskih dogodkov.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.11.2015

Kdo je Milan Kučan? – Pogovorni večer z Božom Repetom, Milanom Kučanom in Mojco Šetinc Pašek v CD »

Božo Repe je Milana Kučana spoznal že v osemdesetih letih, ko je kot mlad zgodovinar delal v Marksističnem centru CK ZKS in je pripravljal doktorsko disertacijo o liberalizmu. Leta 1992, ko je bil Milan Kučan izvoljen za prvega predsednika samostojne Slovenije, je Repe doktoriral in začel predavati občo in slovensko zgodovino po letu 1918 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, dve leti pozneje pa tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1996 se je Repe na oddelku redno zaposlil in bil leto zatem izvoljen za izrednega profesorja. Milanu Kučanu se je takrat iztekel prvi mandat, ponovno je kandidiral in predsednikoval do leta 2002. Božo Repe je bil tisto leto izvoljen za rednega profesorja, pri Modrijanu pa je objavil knjigo o Slovencih in razpadu Jugoslavije – za naslov je uporabil že takrat legendarne besede, ki jih je predsednik izrekel 26. junija 1991, čisto na koncu govora ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani – Jutri je nov dan. Leta 2015 je Božo Repe objavil knjigo Milan Kučan, prvi predsednik.

Kdo je Milan Kučan? Politik, voditelj slovenskih komunistov, zadnji predsednik Predsedstva Republike Slovenije, prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Slovenije in zadnji, ki je bil na tej funkciji neprekinjeno deset let, visoki državnik mednarodnega ugleda, mnogo let najbolj priljubljeni slovenski politik, »Slovenec leta« več let zapovrstjo in še leta po upokojitvi ljubljenec medijev, takšnih in drugačnih. Milan Kučan je tudi sin, brat, mož, oče, ded, sodelavec in prijatelj.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

10.11.2015

Knjižpotje v Modrijanovi knjigarni – Mirana Likar in Agata Tomažič o zbirki kratkih zgodb Glasovi »

Prva kratkoprozna zbirka Mirane Likar, Sobotne zgodbe, ki je izšla leta 2009, je bila kar dvakrat nominirana za Dnevnikovo fabulo, tri leta pozneje je izšla zbirka Sedem besed, pred kratkim pa še tretja zbirka – Glasovi. Vmes so prihajale nagrade in priznanja ali nominacije zanje, nazadnje nagrada na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae 2015 za zgodbo Jutro zadnjega dne, ki je objavljena v zbirki Glasovi.

Glasove je prebrala tudi novinarka, urednica, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič, avtorica odmevne kratkoprozne zbirke Česar ne moreš povedati frizerki, ki je malo pred Glasovi izšla pri založbi Goga. »Glasovi prinašajo nov odmerek bralskih užitkov za vse ljubiteljice in ljubitelje kratkozgodbarske oblike, ki jo Mirana Likar zelo dobro obvlada,« se Agata Tomažič strinja z bralkami in bralci, ki smo Glasove že prebrali, in delo ocenjuje takole:
»Kot pove že naslov, pisateljica v najnovejšem delu daje glas različnim posameznikom, odstira njihove skrivnosti, lušči plasti potlačenih spominov ali podaja občutja, kakršna jih prevevajo, vse do končnega zasuka, ki je lahko presenetljiv in odpira nova obzorja, ali pa samo sklene krog.

objavljeno v rubriki: Srečavanja