Novica

Mednarodni literarni festival Vilenica – Bužarovska in Pištalo v soboto, 9. septembra, v Kobdilju

06.09.2017

Prvi dan 32. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica je sklenil Predvečer Vilenice v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani z gostoma iz Srbije in Makedonije – Vladimirjem Pištalom in Rumeno Bužarovsko. Pogovor, ki ga je povezovala Đurđa Strsoglavec, je razkril še več skupnih točk gostov; ameriška kultura – Pištalo predava o ameriški zgodovini, Bužarovska pa o ameriški književnosti – je le ena izmed njih. Še ena pa je, in to ne najmanj pomembna, da sta imela pred seboj svoje v slovenščino prevedene knjige, ki smo jih izdali pri Modrijanu – zbirko kratkih zgodb Moj mož, roman Tesla, portret med maskami in novelo Aleksandrida. Prav izjemno doživetje je bilo tudi njuno branje – Bužarovska je prebrala kratko zgodbo Nektar, Pištalo pa odlomek iz romana Milenij v Beogradu.

Pisateljema bo mogoče še enkrat prisluhniti na skupnem dogodku, in to v soboto, 9. septembra, ob 12.30 na literarnem branju v vili Fabiani v Kobdilju, v družbi s slovenskima pisateljema Borisom Jukićem in Andrejem Blatnikom ter kosovskim pisateljem Fahredinom Shehujem. Branju bo sledila podelitev nagrade Kristal Vilenice, dogodek pa bo moderirala Breda Biščak.

Vabljeni!

Programska knjižica festivala Vilenica

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

28.02.2016

Pogum za spremembo s psihoterapevtko Sanjo Rozman – predavanje 16. marca 2016 v Klubu Cankarjevega doma »

Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. »Glava je polna, srce me boli, na trenutke mi je strašno težko. Težko razbiram misli, besede se počasi oblikujejo tako v glavi kot v srcu,« je po branju knjige zapisala psihologinja in družinska terapevtka dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Toda njene besede vas ne smejo odvrniti od branja; nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.02.2016

Izza parlamenta: »Ko so se poslanci spopadli z noži in pestmi … – Predavanje dr. Jureta Gašpariča »

Intervencije predsedujočega skupščini, pozivi k miru, opomini poslancev, odvzemi besede, izključitve s sej, prekinitve sej ... To so proceduralni dogodki, ki pogosto zaznamujejo parlamentarno razpravo in nasploh delo skupščine. Govori poslancev so ob vsej resnosti, polemičnosti in argumentaciji prevečkrat nespoštljivi, odzivi nanje prav tako. Politična strast, nujna sestavina vsake dobre politike, prestopa meje dostojnega. Zmerjanje z neparlamentarnimi izrazi, zganjanje hrupa in vsesplošen kraval se velikokrat sprevržejo v prave pretepe. Ob spremljanju burnih sej se celo zdi, da so občasni pretepi nekaj pričakovanega, pojav, ki sodi v občo sliko parlamentarizma.

Zgornje besedilo smo malo priredili, pravzaprav smo le njegov čas prestavili v sedanjost. A ne gre za sedanjost – meje dostojnega se sicer prepogosto prestopajo tudi v sodobnih parlamentih, tudi pesti kdaj zaplešejo – temveč za dogajanje v Narodni skupščini prve jugoslovanske države, ki ga je lani zgodovinar Jure Gašparič osvetlil v knjigi Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919–1941.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

01.02.2016

Sanja Rozman na konferenci Ljubezen od A do Ž, največji slovenski konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih »

»Star pregovor pravi, da je v življenju najpomembnejša ljubezen, vse ostalo so samo odtenki. A kaj je pravzaprav ljubezen?« Tole smo povzeli s spletne strani spremembavsrcu.si, in to iz napovedi dogodka, ki bo sredi februarja v Ljubljani in na katerem bo sodelovalo deset znanih predavateljev. Gre pravzaprav za konferenco, datum – sobota, 13. februar – pa najbrž ni izbran po naključju, v nedeljo namreč goduje sv. Valentin.
Po razmahu potrošništva čez vsako razumno mejo se nam v času okoli valentinovega (ko smo si komajda za silo opomogli od božične in novoletne nakupovalne vročice) na vsakem koraku smehljajo srčki in nas nagovarjajo, naj na vsak način kaj kupimo: svoji najdražji, najdražjemu ali kar sebi. Kaj ljubezen pravzaprav je, pa se ob tem niti ne utegnemo vprašati.
Na vprašanje, kaj je ljubezen, bodo na konferenci Ljubezen od A do Ž, največji slovenski konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih, skušali odgovoriti: dr. Zoran Milivojevič, dr. Vesna V. Godina, dr. Veronika Podgoršek, Sanja Rozman, Edvard Kadič, Bruno Šimleša, Tanja Kocman, Milena Miklavčič, Luka Kogovšek in Manca Razboršek.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

19.01.2016

Barbara Šurk, Vasja Badalič in Ervin Hladnik - Milharčič o brutalnosti vojaškega vdora v vsakdanje življenje »

Yasmina Khadra je eden najbolj branih arabskih pisateljev. V Alžiriji, kjer se je rodil, ga poznajo kot pisca sijajnih policijskih romanov, drugod po svetu pa so razgrabili njegove politične romane. Prizorišči romanov Napad in Lastovke iz Kabula – oba sta prevedena v slovenščino – sta Izrael po terorističnem napadu in Afganistan s talibani, v Bagdadskih sirenah, ki so konec leta 2015 v prevodu Iztoka Ilca izšle pri založbi Modrijan, pa Khadra opisuje pot mladega izobraženca, ki se sooči z učinki ameriške invazije na Irak. Priča je uboju nemočnega dečka in eksploziji bombe na poroki. Vdor ameriških vojakov v njegov dom pa ga dokončno prepriča, da se mora upreti. V političnem islamu najde odgovor na vprašanja o svoji identiteti in postane član radikalne odporniške skupine.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.01.2016

Knjižpotje – Andrej E. Skubic in Katja Perat o Lampedusi, Gorenjcih in groteskni sodobnosti »

»Pri pisanju sem zmeraj izhajal iz zanimive situacije, paradoksa, ki se mi je zataknil v glavi, tako da sem preizpraševal svoje odzive nanj, kako je do njega prišlo in kako bi sam ravnal v taki situaciji. To se potem hitro naveže na kakšne splošnejše družbene teme, saj je dosti stvari pogojenih z družbenimi absurdi. Samo vedno gre za dramo konkretnega človeka, ki se je znašel v konkretni situaciji,« je pred časom povedal Andrej E. Skubic v intervjuju v Mladini. Odlomek se prav lahko bere tudi kot komentar njegovega zadnjega dela, novele Igre brez meja, ki je izšla leto pozneje v Modrijanovi zbirki Svila. Situacija, v kateri se je tokrat znašel njegov protagonist, je, lahko bi rekli, zanimiva, če ne nenavadna, gotovo pa opozarja tudi na nekatere paradoksalne vzroke ali posledice današnjega družbenega stanja stvari. Kastelic, sicer doma iz vasice blizu Jesenic, se namreč preživlja tako, da iz Sredozemlja pobira mrtve afriške pribežnike, pri tem doma skriva preživelo Afričanko z otrokom, s prijateljem in poslovnim partnerjem pa pripravlja načrte za privatni begunski »lager«.

objavljeno v rubriki: Srečavanja