Novica

Mednarodni literarni festival Vilenica – Bužarovska in Pištalo v soboto, 9. septembra, v Kobdilju

06.09.2017

Prvi dan 32. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica je sklenil Predvečer Vilenice v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani z gostoma iz Srbije in Makedonije – Vladimirjem Pištalom in Rumeno Bužarovsko. Pogovor, ki ga je povezovala Đurđa Strsoglavec, je razkril še več skupnih točk gostov; ameriška kultura – Pištalo predava o ameriški zgodovini, Bužarovska pa o ameriški književnosti – je le ena izmed njih. Še ena pa je, in to ne najmanj pomembna, da sta imela pred seboj svoje v slovenščino prevedene knjige, ki smo jih izdali pri Modrijanu – zbirko kratkih zgodb Moj mož, roman Tesla, portret med maskami in novelo Aleksandrida. Prav izjemno doživetje je bilo tudi njuno branje – Bužarovska je prebrala kratko zgodbo Nektar, Pištalo pa odlomek iz romana Milenij v Beogradu.

Pisateljema bo mogoče še enkrat prisluhniti na skupnem dogodku, in to v soboto, 9. septembra, ob 12.30 na literarnem branju v vili Fabiani v Kobdilju, v družbi s slovenskima pisateljema Borisom Jukićem in Andrejem Blatnikom ter kosovskim pisateljem Fahredinom Shehujem. Branju bo sledila podelitev nagrade Kristal Vilenice, dogodek pa bo moderirala Breda Biščak.

Vabljeni!

Programska knjižica festivala Vilenica

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Sorodne novice

na vrh strani

17.05.2016

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani »

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.04.2016

Pogovori, ki »pišejo« nova poglavja h knjigi Milan Kučan, prvi predsednik »

Petnajst krajev po Sloveniji in dva v zamejstvu v petih mesecih. Dva gosta in šestnajst voditeljev. Skoraj 3000 obiskovalcev. Številna vprašanja iz publike. Dolge vrste za podpisovanje knjig. Tako kaže statistika dva meseca pred zaključkom velike turneje, s katero smo pospremili izid biografske monografije Milan Kučan, prvi predsednik jeseni 2015.

O raznolikih, dinamičnih, odkritih in iskrivih pogovorih z avtorjem knjige dr. Božom Repetom in prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom lahko mirno zapišemo, da »pišejo« nova poglavja h knjigi. Poleg ključnih mejnikov v Kučanovi politični karieri in vsakokratnih zgodovinskih okoliščinah odstirajo tudi poglede na aktualne domače in mednarodne družbenopolitične teme, eno od obveznih vprašanj, ki ga voditelji zastavijo avtorju, pa je: kako je nastajala biografija o bivšem predsedniku.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.03.2016

Pri Modrijanu bomo maja gostili hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, avtorja romana Črna mati zemla »

Na Kristiana Novaka, o katerem v domovini skoraj nikoli ne pozabijo zapisati, da je bil vrhunski karateist, član državne reprezentance v karateju in da je s svetovnih in evropskih prvenstev prinesel šest kolajn, smo večkrat opozorili že pred izidom prevoda njegovega romana Črna mati zemla, prvič jeseni 2013, ko je bil Novak nominiran za nagrado Kiklop. Na Hrvaškem skorajda ni medija, ki se ne bi razpisal o njem – novinar Večernjega lista Denis Derk ga je posrečeno primerjal z »medžimursko gibanico« (ki je zdaj tudi »prekmurska«) –, nadvse lepo zveneče recenzije pa so se še pomnožile leta 2014, potem ko je Novak prejel literarno nagrado roman@tportal.hr.

Da gre za roman, ki ga je treba prevesti, nas je kmalu po izidu prepričala prevajalka Đurđa Strsoglavec. Imela je prav – in si naložila nelahko delo, ki bi mu bil kos redkokateri prevajalec.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

28.02.2016

Pogum za spremembo s psihoterapevtko Sanjo Rozman – predavanje 16. marca 2016 v Klubu Cankarjevega doma »

Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. »Glava je polna, srce me boli, na trenutke mi je strašno težko. Težko razbiram misli, besede se počasi oblikujejo tako v glavi kot v srcu,« je po branju knjige zapisala psihologinja in družinska terapevtka dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Toda njene besede vas ne smejo odvrniti od branja; nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.02.2016

Izza parlamenta: »Ko so se poslanci spopadli z noži in pestmi … – Predavanje dr. Jureta Gašpariča »

Intervencije predsedujočega skupščini, pozivi k miru, opomini poslancev, odvzemi besede, izključitve s sej, prekinitve sej ... To so proceduralni dogodki, ki pogosto zaznamujejo parlamentarno razpravo in nasploh delo skupščine. Govori poslancev so ob vsej resnosti, polemičnosti in argumentaciji prevečkrat nespoštljivi, odzivi nanje prav tako. Politična strast, nujna sestavina vsake dobre politike, prestopa meje dostojnega. Zmerjanje z neparlamentarnimi izrazi, zganjanje hrupa in vsesplošen kraval se velikokrat sprevržejo v prave pretepe. Ob spremljanju burnih sej se celo zdi, da so občasni pretepi nekaj pričakovanega, pojav, ki sodi v občo sliko parlamentarizma.

Zgornje besedilo smo malo priredili, pravzaprav smo le njegov čas prestavili v sedanjost. A ne gre za sedanjost – meje dostojnega se sicer prepogosto prestopajo tudi v sodobnih parlamentih, tudi pesti kdaj zaplešejo – temveč za dogajanje v Narodni skupščini prve jugoslovanske države, ki ga je lani zgodovinar Jure Gašparič osvetlil v knjigi Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919–1941.

objavljeno v rubriki: Srečavanja