Srečavanja

Razvrsti po: datumu objave abecedi

05.11.2015

»Država v fokusu« – Francija. – Pascal Bruckner gost 31. slovenskega knjižnega sejma »

V zadnjem romanu Pridni sinko ste spregovorili o svojem odraščanju s protijudovsko nastrojenim očetom. Je ta življenjska okoliščina vplivala na vašo kritičnost do ksenofobije v Franciji?

To je eno izmed vprašanj, ki ga je julija v intervjuju za Jutarnji list dobil francoski mislec in pisatelj Pascal Bruckner. Povod za intervju ni bil pričakovani hrvaški prevod romana, temveč skorajšnja uprizoritev igre Ledeni mjesec na Dubrovniških poletnih igrah. Bruckner je namreč avtor knjižne predloge za to igro, romana Lunes de fiel (1981), ki ga pri nas – čeprav ni preveden v slovenščino – poznamo kot Grenki medeni tedni in ki je bil tudi predloga za film Romana Polanskega. Predstavo je režirala Vlatka Vorkapić, nastala je v koprodukciji s Hrvaškim društvom pisateljev in Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu, posebnost premiere, ki je bila 28. julija, pa je bilo prizorišče: umetniki so se gledalcem predstavili na krovu ladje Sea star, na katero se je publika vkrcala v luki Gruž in se zatem odpravila na plovbo. Vsekakor pa premiera ne bi bila tako zelo odmevna, če se gledališki ekipi in gledalcem ne bi pridružil tudi Pascal Bruckner.
»Da, v tej knjigi sem razodel svojo skrivnost,« je odgovoril Bruckner.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

17.11.2016

»Konji so bili moji Padli, konji, ki zbrani med večernimi brezami zamišljeno prežvekujejo med grobovi.« – P. Rumiz »

Paolo Rumiz (1947) je italijanski novinar in pisatelj. Kljub temu da prihaja iz Trsta in da je objavil okoli dvajset knjig, njegovega dela v slovenskem prevodu nismo imeli priložnosti brati vse do danes, do izida knjige Kot konji, ki spijo stoje. Prevedel jo je Matej Venier.

Knjiga nosi posvetilo »Dedoma, ki ju nikoli nisem poznal«. Rumiz se namreč po sledeh svojih dedov, vojakov na ruski (vzhodni) fronti, odpravi z vlakom v Galicijo, na mitsko vzhodno mejo nekdanjega cesarstva, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina. Sledi poti 97. polka avstro-ogrske vojske, ki je leta 1914 z vlaki krenil iz Trsta proti Rusiji, da bi sodeloval v veliki moriji, ki so ji rekli Svetovna vojna. Rumiz je za tržaškimi in goriškimi naborniki odpotoval v kraje, ki so izginili iz sodobnih zemljevidov. »Galicija, Lodomerija in Bukovina. To je zadnja meja cesarstva, vzvalovana Finis Terrae, ki se razpira onkraj karpatske gorske verige, neznansko prostranstvo konjev, ognjev in kmetov. Ostanek včerajšnjega sveta, ki ga je besnilo stoletja izbrisalo z zemeljske oble.«

objavljeno v rubriki: Srečavanja

21.09.2015

»Skrivnostni trikotnik« prevajalec-urednik-lektor in kdo je kdo v odličnem literarnem prevodu »

Prevajalec, urednik in lektor veljajo za najnatančnejše bralce in skupaj z avtorji tvorijo jezikovno elito neke skupnosti. S prevajalčevega zornega kota sta lektor in urednik v idealnih razmerah prevajalčeva največja opora, v najslabših možnih pa prevajalec izgublja dragoceni čas in energijo za pojasnjevanje in zagovarjanje svojih prevajalskih izbir. Vsi trije so nepogrešljivi ustvarjalci dobre knjige in vsi trije na slovenskem založniškem trgu občutijo časovne in finančne pritiske, ki lahko vplivajo tudi na kakovost njihovega dela.

Kaj so naloge in odgovornosti dobrih književnih prevajalcev, lektorjev in urednikov in kako naj svojo nalogo kar najbolje opravijo v danih razmerah? Kje so meje med posameznimi dejavnostmi in katerih posegov si lektor in/ali urednik ne bi smela dovoliti, katerih pa ne bi smela izpustiti? Kako konstruktivno iskati mejo med jezikovno normo in inovativnostjo v prevodu? Kdo je odgovoren za napake v prevodu? Je med prevajalci, lektorji in uredniki dovolj sodelovanja in komunikacije? Kdaj se nesoglasja med njimi izkažejo za najbolj plodna?

Svoja mnenja, dileme, vprašanja ... bodo prepletali trije: prevajalka, urednik in lektorica.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.09.2015

»Star sem 31 let in bi rad izdal knjigo.« – Kako izdati knjigo pri slovenski založbi »

Premlad? Niti ne. G. V. je svoj prvi roman izdal pri 28 letih, zanj prejel kresnika in nagrado Prešernovega sklada, roman je bil postavljen na oder in na filmsko platno ter preveden v več jezikov, več let je bil med najbolje prodajanimi in največkrat izposojenimi slovenskimi romani.
Brez »zvez«? Tudi G. V. jih ni imel.

Kako to, da nekaterim »zelencem« vendarle uspe? Kot je uspelo Vesni Lemaić in še mnogim mladim pa tudi starejšim, a še neizkušenim literatom. Pa ne samo »omrežiti« pravega založnika, temveč prepričati tudi bralce, kupce, literarne kritike ...
Preprosto – napisali so dobro knjigo!

Nekoč. »Pisatelj« je napisal besedilo. Najbrž ga je najprej napisal ročno, potem pretipkal. Večkrat prebral. Še enkrat pretipkal.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.11.2015

31. slovenski knjižni sejem: Modrijan vas pričakuje v Veliki sprejemni dvorani in v Prvem preddverju Cankarjevega doma »

Slovenski knjižni sejem (SKS) je največja in najstarejša slovenska knjižna prireditev in tudi edina, ki na enem mestu povezuje vse, ki smo dejavni v knjižni kulturi: založbe, knjigotržce, knjižnice, tiskarne, ustvarjalce, kritike, bralce, kupce ... 31. SKS poteka od srede, 25., do nedelje, 29. novembra 2015.
Med več kot 100 razstavljavci je tudi založba Modrijan – našli nas boste v Veliki sprejemni dvorani (VSD) in v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Modrijan predstavlja na sejmu okoli 40 knjižnih novosti. Razstavni prostor v VSD boste prepoznali po biografskih in avtobiografskih delih, ki smo jih postavili v ospredje: biografijah Milan Kučan, prvi predsednik Boža Repeta in Piaf, francoski mit Roberta Bellereta, avtobiografskem romanu Pridni sinko Pascala Brucknerja in grafičnem romanu Očetnjava Nine Bunjevac. Poseben prostor smo namenili najnovejšim pa tudi starejšim knjigam francoskih književnikov – »država v fokusu« letošnjega sejma je namreč Francija, zato bo francoski književnosti posvečenih tudi več sejemskih dogodkov.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

26.08.2015

Aleksandar Hemon, gost 30. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bo obiskal tudi Modrijanovo knjigarno »

Priznani ameriški in izjemno priljubljeni pojugoslovanski pisatelj Aleksandar Hemon se je rodil in odraščal v Sarajevu. V začetku njegovega obleganja je zapustil domovino in se odselil v Združene države Amerike; danes živi v Chicagu. Kmalu je začel pisati in objavljati v angleščini, že osem let po prihodu pa je v rokah držal prvenec, zbirko kratke proze Vprašanje Bruna (The Question of Bruno, 2000). Vse odtlej ga spremlja kritiško priznanje, a širšo uveljavitev mu je prinesel roman Projekt Lazar (2008) in ga lansiral v ozek krog petih izbrancev za prestižno ameriško državno nagrado za književnost (National Book Award) in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov (National Book Critics Circle Award). Pisateljev opus šteje še dve zbirki kratke proze, avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj (2003) in še popolnoma svež roman The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015). Hemonovim besedam v angleščini se redno pridružujejo tiste v bosanščini, s katerimi zvesto polni kolumnistične stolpiče bosanskih časopisov.
Čeprav ima ugled nostalgika in zbiralca spominov na izginuli predvojni čas, Hemon ni zagledan samo v preteklost.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

19.01.2016

Barbara Šurk, Vasja Badalič in Ervin Hladnik - Milharčič o brutalnosti vojaškega vdora v vsakdanje življenje »

Yasmina Khadra je eden najbolj branih arabskih pisateljev. V Alžiriji, kjer se je rodil, ga poznajo kot pisca sijajnih policijskih romanov, drugod po svetu pa so razgrabili njegove politične romane. Prizorišči romanov Napad in Lastovke iz Kabula – oba sta prevedena v slovenščino – sta Izrael po terorističnem napadu in Afganistan s talibani, v Bagdadskih sirenah, ki so konec leta 2015 v prevodu Iztoka Ilca izšle pri založbi Modrijan, pa Khadra opisuje pot mladega izobraženca, ki se sooči z učinki ameriške invazije na Irak. Priča je uboju nemočnega dečka in eksploziji bombe na poroki. Vdor ameriških vojakov v njegov dom pa ga dokončno prepriča, da se mora upreti. V političnem islamu najde odgovor na vprašanja o svoji identiteti in postane član radikalne odporniške skupine.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.11.2015

Bralski maraton v Berlinu in nemški prevod Jančarjevega romana To noč sem jo videl »

V Berlinu bo od 14. do 22. novembra 2015 potekal 24. bralski festival STADT LAND BUCH, ki ga organizira nemško združenje založnikov in knjigotržcev Berlin-Brandenburg. Letošnja osrednja gostja bo Slovenija, predstavitev slovenskih avtorjev pa organizira Javna agencija za knjigo RS. Ob njihovem gostovanju bo potekal dvodnevni strokovni program za slovenske založnike, sestavljen iz srečanj z dvajsetimi nemškimi založniki, uredniki in agenti ter strokovnega obiska pri treh pomembnih berlinskih založbah (Aufbau, Berlin Verlag, Suhrkamp).
V okviru festivala bodo na različnih dogodkih nastopili slovenski ustvarjalci Samira Kentrić, Marko Sosič, Vlado Kreslin, Andrej E. Skubic, Miha Mazzini, Jela Krečič, Slavoj Žižek in Drago Jančar.
Slednji se tudi predstavlja s svojo mednarodno uspešnico To noč sem jo videl (2010), ki je nedavno izšla pri dunajski založbi Folio v nemškem prevodu Daniele Kocmut in Klausa Detlefa Olofa (Die Nacht, als ich sie sah).

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.05.2015

Erica Johnson Debeljak bo svoj novi roman Tovarna koles najprej predstavila v Škofji Loki »

Erica Johnson Debeljak se je zasidrala v slovensko zavest s svojimi avtobiografsko obarvanimi deli, nazadnje s priljubljenimi literariziranimi spomini Prepovedani kruh. Z zadnjima dvema romanoma, Antifa cona in Tovarna koles, ki je pred kratkim v prevodu Maje Novak izšel pri založbi Modrijan, je začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike – navdih je našla v žanru kriminalke in se odločneje usmerila v fikcijo.
»Nevarna plat pri pisanju spominov je v tem, da je podobno sestavljanju fotoalbuma, « je na vprašanje, ali ima na vse spomine enak pogled, na enem od srečanj z bralci odgovorila Erica.

Zakaj se je Erica odločila, da iz esejističnega avtobiografskega pisanja preide na žanr kriminalnega romana? Zakaj je zadnja romana postavila v svet mladih in najstnikov na mejah zakona?

objavljeno v rubriki: Srečavanja

20.05.2015

Italijanski filozof Umberto Galimberti, avtor Grozljivega gosta in Mitov našega časa, ponovno gostuje v Sloveniji »

»Če sta bili brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v iskanje sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnega življenja spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur. Kakšno je razmerje med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za ›religijo izpraznjenih nebes‹, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika? Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo v pogovoru z Jankom Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri ›mit našega časa‹.« (Cankarjev dom)

Tako je – neizprosni italijanski mislec bo ponovno gostoval v Sloveniji! V petek, 22. maja, bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled britanski film Svinjarija (Filth), komedija po romanu Irvina Welsha in v režiji Jona S. Bairda. Projekcija v okviru filmskega abonmaja za mlade Liffe po Liffu je iztočnica za Galimbertijevo predavanje, ki bo teden dni pozneje, v petek, 29. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.

Znameniti italijanski filozof Umberto Galimberti se je slovenski javnosti prvič predstavil pred šestimi leti, ko je pri založbi Modrijan izšel prevod Grozljivega gosta, ene njegovih najodmevnejših knjig tudi v domovini.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.