E-novice

Srečavanja

Razvrsti po: datumu objave abecedi

04.09.2015

Se spominjate Knjigokupa 2014? – Letos bodo dogodki še zanimivejši »

Knjigarna je prodajalna, nihče ne odpre knjigarne zato, ker mu je tako zelo všeč vonj tiskanih knjig, knjige so na policah in prodajnih otokih ter v izložbah zato, da bi jih kdo kupil.
So pa tudi knjigarne (ki so še vedno najprej prodajalne), ki imajo to prednost, da lahko sprejmejo veliko ljudi. Take so redke in ena izmed njih je ljubljanska Modrijanova knjigarna. Hkrati lahko v njej najde svoj prostor (in knjigo) tudi stoterica in več, toliko se jih lahko v njej celo usede, in če zmanjka stolov, nam jih posodijo prijazni sosedje.
Samo letos je bilo v Modrijanovi knjigarni okoli 25 dogodkov. Pa se jesen sploh še ni začela! Največ jih je namreč prav v jesenskem času, v času KNJIGOKUPA. Pri Modrijanu poskrbimo, da prav ta mesec pripravimo najzanimivejša srečanja in povabimo goste, ki imajo največ povedati. Knjigarna je v teh dneh najbolje obiskana in marsikateri kupec, ki ga dogodek preseneti sredi brskanja po ponudbi na KNJIGOKUPU, se odloči v knjigarni zadržati še kakšno uro več.

Lani smo vas na druženje v Modrijanovo knjigarno povabili šestkrat.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

26.08.2015

Aleksandar Hemon, gost 30. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bo obiskal tudi Modrijanovo knjigarno »

Priznani ameriški in izjemno priljubljeni pojugoslovanski pisatelj Aleksandar Hemon se je rodil in odraščal v Sarajevu. V začetku njegovega obleganja je zapustil domovino in se odselil v Združene države Amerike; danes živi v Chicagu. Kmalu je začel pisati in objavljati v angleščini, že osem let po prihodu pa je v rokah držal prvenec, zbirko kratke proze Vprašanje Bruna (The Question of Bruno, 2000). Vse odtlej ga spremlja kritiško priznanje, a širšo uveljavitev mu je prinesel roman Projekt Lazar (2008) in ga lansiral v ozek krog petih izbrancev za prestižno ameriško državno nagrado za književnost (National Book Award) in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov (National Book Critics Circle Award). Pisateljev opus šteje še dve zbirki kratke proze, avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj (2003) in še popolnoma svež roman The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015). Hemonovim besedam v angleščini se redno pridružujejo tiste v bosanščini, s katerimi zvesto polni kolumnistične stolpiče bosanskih časopisov.
Čeprav ima ugled nostalgika in zbiralca spominov na izginuli predvojni čas, Hemon ni zagledan samo v preteklost.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.08.2015

O knjigi Kapital in past zadolževanja ter o gospodarskem in družbenem pomenu zadrug na sejmu AGRA v Gornji Radgoni »

Založba Modrijan vas v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo kmetic Slovenije in Zvezo slovenske podeželske mladine vabi na pogovor o knjigi Claudie Sanchez Bajo in Bruna Roelantsa Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa. Pogovor bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 14. uri na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni (Dvorana 2). Osrednja nit pogovora bosta pomen zadružništva v kmetijski proizvodnji ter možnost zadružnega razvoja na področju predelovalne industrije.

Nikolaj Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, in Ana Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika Kobarid, bosta predstavila vsak svojo uspešno zadružno zgodbo, Peter Vrisk, direktor Zadružne zveze Slovenije, pa bo spregovoril o zadružništvu v Sloveniji in o načrtih za prihodnost. Pogovor bo povezovala Jadranka Vesel, soustanoviteljica Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo in avtorica Predgovora k slovenski izdaji knjige Kapital in past zadolževanja.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.06.2015

Mlada angleško-slovenska ilustratorka Lara Hawthorne na obisku v Škofji Loki »

V sredo, 10. junija, bo večer na škofjeloškem Cankarjevem trgu posvečen ustvarjanju mlade obetajoče slikarke in ilustratorke Lare Hawthorne, ki je po rodu pol Slovenka, pol Angležinja, hči etnologinje in pisateljice Sonje Porle in britanskega profesorja tropske botanike na oxfordski univerzi dr. Willa Hawthorna. Ni naključje, da navdih išče v afriški kulturi in naravi. Živi in ustvarja v Bristolu, mestu, ki je »znan po svoji močni glasbeni in likovni sceni ... ima veliko ›neodvisnih‹ trgovin in galerij. Neodvisnih v smislu, da dobi mlad umetnik možnost, da postavi svoje delo na ogled, na trg.« (Patricija Maličev: Odraščanje med konzerviranimi tarantelami in maskami, Nedelo, 1. 2. 2015). Še kako prepotreben prostor za mlade, še neuveljavljene ustvarjalce.
Lara se je že v otroštvu navduševala nad delom Marlenke Stupica in to navdušenje spretno vpleta v svoja dela, obenem pa je v njenem ustvarjanju močno prisotno občutje horror vacui. Pred kratkim je pri založbi Modrijan v prevodu Sonje Porle izšla njena slikanica Herbert.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

20.05.2015

Italijanski filozof Umberto Galimberti, avtor Grozljivega gosta in Mitov našega časa, ponovno gostuje v Sloveniji »

»Če sta bili brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v iskanje sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnega življenja spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur. Kakšno je razmerje med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za ›religijo izpraznjenih nebes‹, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika? Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo v pogovoru z Jankom Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri ›mit našega časa‹.« (Cankarjev dom)

Tako je – neizprosni italijanski mislec bo ponovno gostoval v Sloveniji! V petek, 22. maja, bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled britanski film Svinjarija (Filth), komedija po romanu Irvina Welsha in v režiji Jona S. Bairda. Projekcija v okviru filmskega abonmaja za mlade Liffe po Liffu je iztočnica za Galimbertijevo predavanje, ki bo teden dni pozneje, v petek, 29. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.

Znameniti italijanski filozof Umberto Galimberti se je slovenski javnosti prvič predstavil pred šestimi leti, ko je pri založbi Modrijan izšel prevod Grozljivega gosta, ene njegovih najodmevnejših knjig tudi v domovini.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.05.2015

Erica Johnson Debeljak bo svoj novi roman Tovarna koles najprej predstavila v Škofji Loki »

Erica Johnson Debeljak se je zasidrala v slovensko zavest s svojimi avtobiografsko obarvanimi deli, nazadnje s priljubljenimi literariziranimi spomini Prepovedani kruh. Z zadnjima dvema romanoma, Antifa cona in Tovarna koles, ki je pred kratkim v prevodu Maje Novak izšel pri založbi Modrijan, je začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike – navdih je našla v žanru kriminalke in se odločneje usmerila v fikcijo.
»Nevarna plat pri pisanju spominov je v tem, da je podobno sestavljanju fotoalbuma, « je na vprašanje, ali ima na vse spomine enak pogled, na enem od srečanj z bralci odgovorila Erica.

Zakaj se je Erica odločila, da iz esejističnega avtobiografskega pisanja preide na žanr kriminalnega romana? Zakaj je zadnja romana postavila v svet mladih in najstnikov na mejah zakona?

objavljeno v rubriki: Srečavanja

03.04.2015

Podivjana celina – britanski zgodovinar Keith Lowe, avtor Podivjane celine, gostuje v Sloveniji »

Britanski zgodovinar Keith Lowe je dal koncu druge svetovne vojne v Evropi podobo, ki niti od daleč ne spominja na srečen konec tega strašnega obdobja. V novih preoblekah se strahote ponavljajo. Sporočilo Lowove knjige Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki je izšla pri založbi Modrijan, je, da je treba uživati, dokler je vojna, ker bo mir nekaj strašnega. Njegova Evropa po dnevu zmage je celina množičnih pregonov prebivalstva, vojaških in privatnih koncentracijskih taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot. Zmagi je sledilo maščevanje, ki je kontinent zajelo od Baltika do Črnega morja, od Poljske in Ukrajine do Jugoslavije in Italije.
V dilemi med romantičnimi podobami svobodne celine v pomladnem cvetju in mračnimi podobami popolne zmožnosti ločiti dobro od zla je Lowe realist.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

02.04.2015

Kritiško sito 2015 – med finalisti tudi Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah »

Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) bo letos četrtič izbralo najboljše slovensko literarno delo, ki je izšlo v minulem letu. »Sito«, ki ga za presejanje najboljših knjig uporabljajo literarni kritiki, je običajno najgostejše, zato si kritiške nagrade – slovenska se imenuje »kritiško sito« – zaslužijo posebno pozornost. In jo tudi dobijo, še posebej kadar je na situ toliko izvrstnih del, kolikor jih je na Slovenskem izšlo leta 2014.
Pri založbi Modrijan je bilo jeseni objavljeno delo Po njihovih besedah, četrti roman pisateljice Katarine Marinčič. Po številnih odličnih kritikah, ki smo jih prebrali, slišali in videli, nominacija za nagrado DSLK ne bi smela biti presenečenje. Na končno odločitev in razglasitev nagrade bo pisateljica počakala v družbi treh kolegic – Vesne Lemaić (roman Kokoška in ptiči), Polone Glavan (roman Kakorkoli) in Katje Perat (pesniška zbirka Davek na dodano vrednost; ta pesnica je edina v peterici, ki je to nagrado že dobila) – in pesnika Borisa A. Novaka (prvi del epa Vrata nepovrata), nagrada pa bo podeljena v sklopu Slovenskih dnevov knjige 22. aprila, dan pred objavo deseterice za 25. nagrado Kresnik.

objavljeno v rubriki: Srečavanja