Srečavanja

Razvrsti po: datumu objave abecedi

18.09.2015

O Nini Bunjevac, avtorici romana v stripu Očetnjava, pred njeno slovensko turnejo »

Malokateri strip je bil v zadnjem času deležen tolikšne pozornosti svetovne javnosti kot biografska drama Očetnjava (Fatherland) Nine Bunjevac, kanadske umetnice srbskega porekla. Rodila se je leta 1973 v Torontu in se že pri dveh letih z mamo in starejšo sestro odselila v Jugoslavijo. Otroštvo in mladost je preživela pri babici, komunistki in bivši partizanki. Njen oče Petar, ki je s sinom in njenim bratom ostal v Kanadi, je umrl že leta 1977, ko ji je bilo komaj štiri leta.
Zakaj so z mamo in sestro zapustile Kanado ter očeta in brata, Nina ni vedela, prav tako ni poznala pravega vzroka očetove smrti – mama ji je tistega leta, ko je umrl Tito, povedala, da se je ubil v prometni nesreči. Šele pri štirinajstih je izvedela, da je življenje izgubil v eksploziji in da je bil član Otadžbine. Deset le pozneje se je vrnila v Kanado in v Torontu nadaljevala šolanje.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

16.09.2015

So knjige »posebnost«? So knjigarne »nenavadne«? – O knjigarnah v Modrijanovi knjigarni »

»Pravijo, da nameravate odpreti knjigarno. Kar kaže, da ste pripravljeni tvegati marsikaj nenavadnega.« Krokar, eden izmed likov v romanu Knjigarna Penelope Fitzgerald (Sanje, 2009), se takole začudi nameri gospe Green, da v malem Hardboroughu odpre knjigarno. Gospa Green se ne pusti zmesti: »Zakaj se vam zdi knjigarna tako neobičajen podvig?« Krokar: »Navadni slaniki gredo mnogo bolje v prodajo kakor na primer prekajeni, ki so rahlejšega okusa. Menda mi ne boste zdaj poskušali dopovedati, da knjige niso nikakršna posebnost.«

So torej knjige »posebnost«? So knjigarne »nenavadne«?

Za tiste, ki smo se šolali v sedemdesetih, osemdesetih letih (pa tudi prej), četudi v manjšem mestu, ni bilo prav nič nenavadnega spotoma iz šole vstopiti v knjigarno in pobrskati po njenih policah. Tudi v manjših se je kaj našlo, knjigarka je bila vedno na tekočem o najbolj »vročih« ljubezenskih romanih za bralke, vedela je, kaj pridejo iskat najbolj »načitani« krajani in kaj je na seznamu domačega branja v bližnji osnovni šoli. Še posebej veselo (za šolarje zagotovo, za starše malo manj) pa je bilo v prvih dneh septembra, ob nakupovanju učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Veselile pa so se tudi knjigarne, saj je bil takrat izkupiček še posebej spodbuden.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

14.09.2015

O prostozidarstvu na Slovenskem z Matevžem Koširjem in Petrom Vodopivcem v Škofji Loki – Knjigokup 2015 »

Prostozidarstvo, imenujemo ga tudi framasonstvo, je gibanje, ki je izšlo iz tradicije srednjeveških kamnoseških bratovščin, ki se je formaliziralo leta 1717 v Veliki Britaniji in se naglo širilo po Evropi in v Ameriko. Prostozidarstvo poudarja obče moralne norme, pri čemer na prvo mesto postavlja strpnost med različno mislečimi. Teži k oblikovanju »harmoničnih«, bolj človeških in socialno pravičnejših odnosov. Prostozidarstvo je kmalu po svojem nastanku postalo precejšnja fascinacija tako za tiste, ki so vstopali vanj in seveda niso bili le aristokrati, umetniki in politiki, še bolj pa za tiste, ki so videli v njem neskončen vir najrazličnejših zarot. Mnogokrat se v javnosti pojavljajo trditve, da naj bi bili prostozidarji odgovorni za večino svetovnih zarot, organizirali naj bi francosko revolucijo, sprožili prvo svetovno vojno, prinesli boljševizem v Rusijo, obvladovali newyorško borzo, stali za atentatoma na Aleksandra Karađorđevića in Franca Ferdinanda.
Redki dosedanji prikazi o slovenskih prostozidarjih so zvečine publicistične narave. Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, monografija zgodovinarja dr. Matevža Koširja pa je prvi celovit, na obsežnem arhivskem gradivu in kritični zgodovinopisni literaturi temelječ oris od njegovih začetkov do sodobnega časa.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

09.09.2015

Knjigarne; »kako izdati knjigo«; trikotnik prevajalec-urednik-lektor; trivialne knjige ... – Knjigokup 2015 »

Kaj se je na KNJIGOKUPU dogajalo lani, smo vas spomnili v prejšnji novici. Dogodki KNJIGOKUPA 2015 bodo za marsikoga še zanimivejši, zato si že danes oglejte, kaj pripravljamo, česa za nobeno ceno ne želite zamuditi in čemu se boste morali odpovedati, ker hkrati na dveh (ali več) mestih pač ni mogoče biti.

• V ljubljanski knjigarni bomo prvo srečanje posvetili knjigarnam. Slovenskim knjigarnam. Kakšne so, koliko je takšnih, ki si ime »knjigarna« sploh zaslužijo, zakaj je imelo nekoč »pravo« knjigarno tako rekoč vsako slovensko mesto z osnovno šolo, čemu je svojo knjigarno v zadnjih dveh desetletjih odprlo več založb (in jih nekaj tudi zaprlo) ...
• KNJIGOKUP še nikoli doslej ni prezrl književnih prevajalcev in njihovega svetovnega dne, 30. septembra. Letos bomo skušali prodreti v »skrivnostni trikotnik« prevajalec-urednik-lektor. Kdo je kdo v odličnem literarnem prevodu, kakšna je vloga prvega, drugega in tretjega (če so vsi trije sploh v igri), da nastane dober literarni prevod, v čem se razlikuje lektura literarnega prevoda od lekture drugih književnih del in zakaj, ali delo vrhunskega prevajalca sploh potrebuje »pravo« lekturo ...

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.09.2015

Se spominjate Knjigokupa 2014? – Letos bodo dogodki še zanimivejši »

Knjigarna je prodajalna, nihče ne odpre knjigarne zato, ker mu je tako zelo všeč vonj tiskanih knjig, knjige so na policah in prodajnih otokih ter v izložbah zato, da bi jih kdo kupil.
So pa tudi knjigarne (ki so še vedno najprej prodajalne), ki imajo to prednost, da lahko sprejmejo veliko ljudi. Take so redke in ena izmed njih je ljubljanska Modrijanova knjigarna. Hkrati lahko v njej najde svoj prostor (in knjigo) tudi stoterica in več, toliko se jih lahko v njej celo usede, in če zmanjka stolov, nam jih posodijo prijazni sosedje.
Samo letos je bilo v Modrijanovi knjigarni okoli 25 dogodkov. Pa se jesen sploh še ni začela! Največ jih je namreč prav v jesenskem času, v času KNJIGOKUPA. Pri Modrijanu poskrbimo, da prav ta mesec pripravimo najzanimivejša srečanja in povabimo goste, ki imajo največ povedati. Knjigarna je v teh dneh najbolje obiskana in marsikateri kupec, ki ga dogodek preseneti sredi brskanja po ponudbi na KNJIGOKUPU, se odloči v knjigarni zadržati še kakšno uro več.

Lani smo vas na druženje v Modrijanovo knjigarno povabili šestkrat.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

26.08.2015

Aleksandar Hemon, gost 30. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bo obiskal tudi Modrijanovo knjigarno »

Priznani ameriški in izjemno priljubljeni pojugoslovanski pisatelj Aleksandar Hemon se je rodil in odraščal v Sarajevu. V začetku njegovega obleganja je zapustil domovino in se odselil v Združene države Amerike; danes živi v Chicagu. Kmalu je začel pisati in objavljati v angleščini, že osem let po prihodu pa je v rokah držal prvenec, zbirko kratke proze Vprašanje Bruna (The Question of Bruno, 2000). Vse odtlej ga spremlja kritiško priznanje, a širšo uveljavitev mu je prinesel roman Projekt Lazar (2008) in ga lansiral v ozek krog petih izbrancev za prestižno ameriško državno nagrado za književnost (National Book Award) in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov (National Book Critics Circle Award). Pisateljev opus šteje še dve zbirki kratke proze, avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj (2003) in še popolnoma svež roman The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015). Hemonovim besedam v angleščini se redno pridružujejo tiste v bosanščini, s katerimi zvesto polni kolumnistične stolpiče bosanskih časopisov.
Čeprav ima ugled nostalgika in zbiralca spominov na izginuli predvojni čas, Hemon ni zagledan samo v preteklost.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

13.08.2015

O knjigi Kapital in past zadolževanja ter o gospodarskem in družbenem pomenu zadrug na sejmu AGRA v Gornji Radgoni »

Založba Modrijan vas v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo kmetic Slovenije in Zvezo slovenske podeželske mladine vabi na pogovor o knjigi Claudie Sanchez Bajo in Bruna Roelantsa Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa. Pogovor bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 14. uri na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni (Dvorana 2). Osrednja nit pogovora bosta pomen zadružništva v kmetijski proizvodnji ter možnost zadružnega razvoja na področju predelovalne industrije.

Nikolaj Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, in Ana Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika Kobarid, bosta predstavila vsak svojo uspešno zadružno zgodbo, Peter Vrisk, direktor Zadružne zveze Slovenije, pa bo spregovoril o zadružništvu v Sloveniji in o načrtih za prihodnost. Pogovor bo povezovala Jadranka Vesel, soustanoviteljica Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo in avtorica Predgovora k slovenski izdaji knjige Kapital in past zadolževanja.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

04.06.2015

Mlada angleško-slovenska ilustratorka Lara Hawthorne na obisku v Škofji Loki »

V sredo, 10. junija, bo večer na škofjeloškem Cankarjevem trgu posvečen ustvarjanju mlade obetajoče slikarke in ilustratorke Lare Hawthorne, ki je po rodu pol Slovenka, pol Angležinja, hči etnologinje in pisateljice Sonje Porle in britanskega profesorja tropske botanike na oxfordski univerzi dr. Willa Hawthorna. Ni naključje, da navdih išče v afriški kulturi in naravi. Živi in ustvarja v Bristolu, mestu, ki je »znan po svoji močni glasbeni in likovni sceni ... ima veliko ›neodvisnih‹ trgovin in galerij. Neodvisnih v smislu, da dobi mlad umetnik možnost, da postavi svoje delo na ogled, na trg.« (Patricija Maličev: Odraščanje med konzerviranimi tarantelami in maskami, Nedelo, 1. 2. 2015). Še kako prepotreben prostor za mlade, še neuveljavljene ustvarjalce.
Lara se je že v otroštvu navduševala nad delom Marlenke Stupica in to navdušenje spretno vpleta v svoja dela, obenem pa je v njenem ustvarjanju močno prisotno občutje horror vacui. Pred kratkim je pri založbi Modrijan v prevodu Sonje Porle izšla njena slikanica Herbert.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

20.05.2015

Italijanski filozof Umberto Galimberti, avtor Grozljivega gosta in Mitov našega časa, ponovno gostuje v Sloveniji »

»Če sta bili brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v iskanje sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnega življenja spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur. Kakšno je razmerje med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za ›religijo izpraznjenih nebes‹, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika? Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo v pogovoru z Jankom Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri ›mit našega časa‹.« (Cankarjev dom)

Tako je – neizprosni italijanski mislec bo ponovno gostoval v Sloveniji! V petek, 22. maja, bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled britanski film Svinjarija (Filth), komedija po romanu Irvina Welsha in v režiji Jona S. Bairda. Projekcija v okviru filmskega abonmaja za mlade Liffe po Liffu je iztočnica za Galimbertijevo predavanje, ki bo teden dni pozneje, v petek, 29. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.

Znameniti italijanski filozof Umberto Galimberti se je slovenski javnosti prvič predstavil pred šestimi leti, ko je pri založbi Modrijan izšel prevod Grozljivega gosta, ene njegovih najodmevnejših knjig tudi v domovini.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.