Srečavanja

Razvrsti po: datumu objave abecedi

13.01.2016

Knjižpotje – Andrej E. Skubic in Katja Perat o Lampedusi, Gorenjcih in groteskni sodobnosti »

»Pri pisanju sem zmeraj izhajal iz zanimive situacije, paradoksa, ki se mi je zataknil v glavi, tako da sem preizpraševal svoje odzive nanj, kako je do njega prišlo in kako bi sam ravnal v taki situaciji. To se potem hitro naveže na kakšne splošnejše družbene teme, saj je dosti stvari pogojenih z družbenimi absurdi. Samo vedno gre za dramo konkretnega človeka, ki se je znašel v konkretni situaciji,« je pred časom povedal Andrej E. Skubic v intervjuju v Mladini. Odlomek se prav lahko bere tudi kot komentar njegovega zadnjega dela, novele Igre brez meja, ki je izšla leto pozneje v Modrijanovi zbirki Svila. Situacija, v kateri se je tokrat znašel njegov protagonist, je, lahko bi rekli, zanimiva, če ne nenavadna, gotovo pa opozarja tudi na nekatere paradoksalne vzroke ali posledice današnjega družbenega stanja stvari. Kastelic, sicer doma iz vasice blizu Jesenic, se namreč preživlja tako, da iz Sredozemlja pobira mrtve afriške pribežnike, pri tem doma skriva preživelo Afričanko z otrokom, s prijateljem in poslovnim partnerjem pa pripravlja načrte za privatni begunski »lager«.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

08.01.2016

Predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači »

Deček iz Prekmurja, zakonski mož, oče, predvsem pa politik. Osebnost s pozitivno življenjsko bilanco v vseh obdobjih, od mladinskega funkcionarja do prvega slovenskega predsednika. Ob tektonskih evropskih spremembah je bil v središču osamosvajanja Slovenije in je bistveno oblikoval novo državo. Vrhunci njegove življenjske zgodbe so vrhunci naše skupne zgodovine. Biografija jih razkriva, povezuje in odpira nove vidike takratnega in tudi sedanjega časa. Politično izkušen, osebno načelen, v delovanju praktičen, v razmišljanju vizionarski se Milan Kučan v Repetovi knjigi skozi avtorjevo raziskovanje in lastne spomine razkrije in vzpostavi kot državnik par excellence.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.12.2015

Modrijanov decembrski obračun 3: Gostovanja in obiski tujih avtorjev »

Gostovanje tujega avtorja je za vsako založbo velik dogodek, in če založba povabi ali sodeluje pri organizaciji obiska avtorja, čigar knjigo je izdala v slovenščini, pričakuje, da bo to pomemben dogodek tudi za druge – bralce, novinarje, književne kritike, knjižničarje, kolege in predvsem kupce.
Leta 2015 je na slovenska tla stopilo najmanj deset avtorjev, katerih dela smo v prevodu izdali pri Modrijanu. Marca se je na povabilo založbe odzval hrvaški pisatelj Želimir Periš, avtor na Hrvaškem zelo odmevne zbirke kratkih zgodb Mučenice, ki smo jo v prevodu Maje Novak objavili jeseni 2014 v zbirki Bralec. Periš je svojo zbirko predstavil v Modrijanovi knjigarni, v pogovoru z Bredo Biščak in dr. Andrejem Blatnikom.
Sredi aprila je Slovenijo obiskal britanski zgodovinar Keith Lowe (na sliki), avtor knjige Podivjana celina.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

22.11.2015

31. slovenski knjižni sejem: Modrijan vas pričakuje v Veliki sprejemni dvorani in v Prvem preddverju Cankarjevega doma »

Slovenski knjižni sejem (SKS) je največja in najstarejša slovenska knjižna prireditev in tudi edina, ki na enem mestu povezuje vse, ki smo dejavni v knjižni kulturi: založbe, knjigotržce, knjižnice, tiskarne, ustvarjalce, kritike, bralce, kupce ... 31. SKS poteka od srede, 25., do nedelje, 29. novembra 2015.
Med več kot 100 razstavljavci je tudi založba Modrijan – našli nas boste v Veliki sprejemni dvorani (VSD) in v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Modrijan predstavlja na sejmu okoli 40 knjižnih novosti. Razstavni prostor v VSD boste prepoznali po biografskih in avtobiografskih delih, ki smo jih postavili v ospredje: biografijah Milan Kučan, prvi predsednik Boža Repeta in Piaf, francoski mit Roberta Bellereta, avtobiografskem romanu Pridni sinko Pascala Brucknerja in grafičnem romanu Očetnjava Nine Bunjevac. Poseben prostor smo namenili najnovejšim pa tudi starejšim knjigam francoskih književnikov – »država v fokusu« letošnjega sejma je namreč Francija, zato bo francoski književnosti posvečenih tudi več sejemskih dogodkov.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

11.11.2015

Kdo je Milan Kučan? – Pogovorni večer z Božom Repetom, Milanom Kučanom in Mojco Šetinc Pašek v CD »

Božo Repe je Milana Kučana spoznal že v osemdesetih letih, ko je kot mlad zgodovinar delal v Marksističnem centru CK ZKS in je pripravljal doktorsko disertacijo o liberalizmu. Leta 1992, ko je bil Milan Kučan izvoljen za prvega predsednika samostojne Slovenije, je Repe doktoriral in začel predavati občo in slovensko zgodovino po letu 1918 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, dve leti pozneje pa tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1996 se je Repe na oddelku redno zaposlil in bil leto zatem izvoljen za izrednega profesorja. Milanu Kučanu se je takrat iztekel prvi mandat, ponovno je kandidiral in predsednikoval do leta 2002. Božo Repe je bil tisto leto izvoljen za rednega profesorja, pri Modrijanu pa je objavil knjigo o Slovencih in razpadu Jugoslavije – za naslov je uporabil že takrat legendarne besede, ki jih je predsednik izrekel 26. junija 1991, čisto na koncu govora ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani – Jutri je nov dan. Leta 2015 je Božo Repe objavil knjigo Milan Kučan, prvi predsednik.

Kdo je Milan Kučan? Politik, voditelj slovenskih komunistov, zadnji predsednik Predsedstva Republike Slovenije, prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Slovenije in zadnji, ki je bil na tej funkciji neprekinjeno deset let, visoki državnik mednarodnega ugleda, mnogo let najbolj priljubljeni slovenski politik, »Slovenec leta« več let zapovrstjo in še leta po upokojitvi ljubljenec medijev, takšnih in drugačnih. Milan Kučan je tudi sin, brat, mož, oče, ded, sodelavec in prijatelj.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

10.11.2015

Knjižpotje v Modrijanovi knjigarni – Mirana Likar in Agata Tomažič o zbirki kratkih zgodb Glasovi »

Prva kratkoprozna zbirka Mirane Likar, Sobotne zgodbe, ki je izšla leta 2009, je bila kar dvakrat nominirana za Dnevnikovo fabulo, tri leta pozneje je izšla zbirka Sedem besed, pred kratkim pa še tretja zbirka – Glasovi. Vmes so prihajale nagrade in priznanja ali nominacije zanje, nazadnje nagrada na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae 2015 za zgodbo Jutro zadnjega dne, ki je objavljena v zbirki Glasovi.

Glasove je prebrala tudi novinarka, urednica, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič, avtorica odmevne kratkoprozne zbirke Česar ne moreš povedati frizerki, ki je malo pred Glasovi izšla pri založbi Goga. »Glasovi prinašajo nov odmerek bralskih užitkov za vse ljubiteljice in ljubitelje kratkozgodbarske oblike, ki jo Mirana Likar zelo dobro obvlada,« se Agata Tomažič strinja z bralkami in bralci, ki smo Glasove že prebrali, in delo ocenjuje takole:
»Kot pove že naslov, pisateljica v najnovejšem delu daje glas različnim posameznikom, odstira njihove skrivnosti, lušči plasti potlačenih spominov ali podaja občutja, kakršna jih prevevajo, vse do končnega zasuka, ki je lahko presenetljiv in odpira nova obzorja, ali pa samo sklene krog.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.11.2015

Bralski maraton v Berlinu in nemški prevod Jančarjevega romana To noč sem jo videl »

V Berlinu bo od 14. do 22. novembra 2015 potekal 24. bralski festival STADT LAND BUCH, ki ga organizira nemško združenje založnikov in knjigotržcev Berlin-Brandenburg. Letošnja osrednja gostja bo Slovenija, predstavitev slovenskih avtorjev pa organizira Javna agencija za knjigo RS. Ob njihovem gostovanju bo potekal dvodnevni strokovni program za slovenske založnike, sestavljen iz srečanj z dvajsetimi nemškimi založniki, uredniki in agenti ter strokovnega obiska pri treh pomembnih berlinskih založbah (Aufbau, Berlin Verlag, Suhrkamp).
V okviru festivala bodo na različnih dogodkih nastopili slovenski ustvarjalci Samira Kentrić, Marko Sosič, Vlado Kreslin, Andrej E. Skubic, Miha Mazzini, Jela Krečič, Slavoj Žižek in Drago Jančar.
Slednji se tudi predstavlja s svojo mednarodno uspešnico To noč sem jo videl (2010), ki je nedavno izšla pri dunajski založbi Folio v nemškem prevodu Daniele Kocmut in Klausa Detlefa Olofa (Die Nacht, als ich sie sah).

objavljeno v rubriki: Srečavanja

06.11.2015

KulinArtfest – Marija Fras, Klemen Košir ter Kruh, pogače in sladice »

Knjiga in (dobra) hrana sta bili vedno dobri prijateljici, prva ob drugi in druga v prvi. Zato ni nobeno naključje, da so kuharske knjige tako zelo priljubljene in pogosto celo »najlepše« – za »najlepšo slovensko knjigo« je bila na Slovenskem knjižnem sejmu največkrat izbrana prav kuharica. Tudi zato je bila odločitev, da se sejemski prostor široko odpre tudi kuharskim knjigam in gastronomiji, več kot dobrodošla. Tako se bo tudi letos vse dni sejma kuhalo v živo in degustiralo na KulinArtfestu.

Ena od gostij KulinArtfesta 2015 bo Marija Fras, avtorica desetih kuharskih knjig, katerim je skupno, da učijo pripravljati tradicionalne jedi severovzhodne Slovenije.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

05.11.2015

»Država v fokusu« – Francija. – Pascal Bruckner gost 31. slovenskega knjižnega sejma »

V zadnjem romanu Pridni sinko ste spregovorili o svojem odraščanju s protijudovsko nastrojenim očetom. Je ta življenjska okoliščina vplivala na vašo kritičnost do ksenofobije v Franciji?

To je eno izmed vprašanj, ki ga je julija v intervjuju za Jutarnji list dobil francoski mislec in pisatelj Pascal Bruckner. Povod za intervju ni bil pričakovani hrvaški prevod romana, temveč skorajšnja uprizoritev igre Ledeni mjesec na Dubrovniških poletnih igrah. Bruckner je namreč avtor knjižne predloge za to igro, romana Lunes de fiel (1981), ki ga pri nas – čeprav ni preveden v slovenščino – poznamo kot Grenki medeni tedni in ki je bil tudi predloga za film Romana Polanskega. Predstavo je režirala Vlatka Vorkapić, nastala je v koprodukciji s Hrvaškim društvom pisateljev in Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu, posebnost premiere, ki je bila 28. julija, pa je bilo prizorišče: umetniki so se gledalcem predstavili na krovu ladje Sea star, na katero se je publika vkrcala v luki Gruž in se zatem odpravila na plovbo. Vsekakor pa premiera ne bi bila tako zelo odmevna, če se gledališki ekipi in gledalcem ne bi pridružil tudi Pascal Bruckner.
»Da, v tej knjigi sem razodel svojo skrivnost,« je odgovoril Bruckner.

objavljeno v rubriki: Srečavanja

14.10.2015

O prostozidarstvu na Slovenskem z Matevžem Koširjem, Petrom Vodopivcem in Nenadom Fundukom »

»Zgodovina je pisan mozaik, ki ga sestavljamo vedno znova. To velja tudi za zgodovino prostozidarstva. O njej se je marsikdaj pisalo na pamet, tendenciozno in izrazito črno-belo. Če pa zgodovino prostozidarstva raziščemo podrobno, po sledeh arhivskih dokumentov, si lahko ustvarimo mnogo realnejšo, otipljivejšo in pisano podobo, drugačno od mitov o svetovnem gospostvu ali vzroku neštetih zarot. Zgodovina prostozidarstva kljub dokazanim povezavam tako z vladarskimi hišami kot pomembnimi osebami ni v prvi vrsti politična zgodba.«

S temi besedami zgodovinar dr. Matevž Košir začne uvod v prvi celovit, na obsežnem arhivskem gradivu in kritični zgodovinopisni literaturi temelječ oris gibanja prostozidarstva od začetkov do danes. Njegova monografija Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je letos izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Srečavanja