Novica

Slovenski knjižni sejem – največji praznik slovenske knjige, avtorjev in prevajalcev, založnikov in knjigotržcev, predvsem pa bralcev in kupcev

22.11.2016

Slovenski knjižni sejem (SKS), ki vsako leto zadnje novembrske dneve privabi v Cankarjev dom v Ljubljani na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije, je največja slovenska knjižna prireditev in pravzaprav edina pri nas, ki hkrati pod eno streho gosti knjižne ustvarjalce, založnike in knjigotržce, bralce in kupce knjig. Sejem organizira Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS v sodelovanju s Cankarjevim domom – njegov »hram« je neprekinjeno od leta 1981 –, letošnja prireditev pa je že dvaintrideseta po vrsti. 32. SKS odpira vrata obiskovalcem v sredo, 23. novembra, zadnji dan sejma je nedelja, 27. november.

Založba Modrijan se na 32. SKS predstavlja tako v Veliki sprejemni dvorani (VSD) kakor v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Razstavno-prodajni prostor v VSD je namenjen predvsem knjižnim novostim in drugim novejšim izdajam, v posebnem kotičku pa bomo predstavili tudi nove i-učbenike. V prostoru v P1 bo mogoče poleg novosti kupiti tudi številne starejše knjige.

Modrijanova največja in najpomembnejša izdaja tega leta je Slovenska zgodovina, monumentalno zgodovinopisno delo treh uglednih znanstvenikov in profesorjev – Petra Štiha, Vaska Simonitija in Petra Vodopivca – v dveh zajetnih knjigah. S Slovensko zgodovino obeležujemo 25-letnico samostojnosti Slovenije pa tudi 20-letnico založbe Modrijan. Zgodovinska dela namreč zavzemajo dobršen del Modrijanovega programa vse od ustanovitve leta 1996.
Tudi letos bodo poglede obiskovalcev – upamo, da bo med njimi čim več kupcev – pritegovale naše biografije in avtobiografije; zlasti v zadnjih nekaj letih se jih je nabralo kar precej. Med najnovejšimi opozorimo na avtobiografiji britanskega znanstvenika Richarda Dawkinsa Moč čudenja in Kratka luč v temi. V slovenskem prevodu sta izšli hkrati, kar je za bralce vsekakor prednost, vključujoč tudi to, da je obe prevedla izvrstna Katja Zakrajšek. Čisto sveža je avtobiografija slovitega ameriškega nevrologa Oliverja Sacksa, ki je umrl avgusta 2015 v 82. letu starosti. Dokler je živel, smo ga slovenski bralci poznali le po eni knjigi – Mož, ki je imel ženo za klobuk – zdaj so na voljo tri, kajti poleg knjige V pogonu je izšla tudi knjižica esejev Hvaležnost. Nič manj navdihujoča od Sacksove ni avtobiografija Prvi polčas pesnice in glasbenice Barbare Pešut, izšla je maja in je vse odtlej ena naših najbolje prodajanih knjig v knjigarnah. Kot konji, ki spijo stoje italijanskega novinarja in pisatelja Paola Rumiza – Rumiz je eden od gostov SKS v okviru »Države v fokusu« – je roman, »pesnitev«, potopis in avtobiografija hkrati, Hitlerjevi pozabljeni otroci pa pretresljiva pripoved Ingrid von Oelhafen, Slovenke Erike Matko, v Celju ukradene deklice, ki so ji vztrajnost, pogum in ne nazadnje naključje pomagali poiskati v Lebensbornu odvzeto in pozabljeno identiteto. Med slovenskimi avtobiografskimi oziroma »spominskimi« deli omenimo še Liste iz dnevnika politika in gospodarstvenika Jožefa Slokarja. Konec leta 2015 je v zbirki Poteze izšel biografski roman o Jane Austen pri nas premalo znane kanadske pisateljice Carol Shields, v začetku tega leta smo izdali prevod zajetne biografije Leonarda da Vincija, ki jo je napisal francoski biograf Serge Bramly – na voljo je še nekaj deset izvodov –, pravkar pa Ščuko, biografijo »pesnika, zapeljivca in vojnega pridigarja« Gabrieleja d'Annunzia, ki jo je napisala britanska kulturna zgodovinarka Lucy Hughes-Hallett in zanjo prejela vrsto prestižnih književnih nagrad.

Ponovno je na voljo Dawkinsova najbolj polemična knjiga, pri nas že dolgo razprodani Bog kot zabloda. Knjigo, ki je v svetu pa tudi pri nas sprožila mesece in mesece trajajoče burne razprave, smo izdali ob njeni 10-letnici, z nakupom pa ni modro odlašati – na sejmu prihodnje leto je verjetno ne bo več. Zvesti ostajamo tudi italijanskemu filozofu Umbertu Galimbertiju – po Grozljivem gostu in Mitih našega časa je prišla na vrsto njegova študija O ljubezni – tretjo knjigo pa je pri nas objavila tudi zgodovinarka Mateja Ratej. Vojna po vojni je knjiga o štajerskih kmečkih družinah v dvajsetih letih 20. stoletja.

O leposlovju se zdi, da boljše ko je, slabše se prodaja. Naklade se neusmiljeno manjšajo, število naslovov se krči in prav nič ne pretiravamo, če napovemo, da je umetniško leposlovje najbolj ogrožena vrsta v programih slovenskih založnikov, ki nimamo lastne knjigarniške mreže. Ker številnih romanov manjših založb v svoji najbližji knjigarni – izjema so morda knjigarne v prestolnici in večjih mestih – ne boste našli, jih poiščite na sejmu.
Pri Modrijanu smo obogatili vse tri literarne zbirke. V zbirki Nostalgija smo objavili roman Franza Werfla in – prvič v slovenščini – predstavili hrvaškega pisatelja Milutina Cihlarja - Nehajeva ter češkega pisatelja in filozofa Ladislava Klímo. Bledomodra ženska pisava, Beg in Trpljenje kneza Sternenhocha so klasična dela, vredna, da jih shranite tudi za potomce. Odločitev za nov prevod že objavljenega literarnega dela je vedno težka, a kljub temu smo skupaj s prevajalko Marijo Zlatnar Moe in režiserjem Janezom Pipanom, avtorjem zelo izčrpne spremne študije, poskrbeli za sodoben prevod romana Glad norveškega nobelovca Knuta Hamsuna. Glad je že lani dobil tudi odmevno odrsko priredbo. Zbirka Bralec se je po lanskem SKS odebelila za novih dvanajst naslovov, izdali smo deset romanov in dve zbirki kratkih zgodb, osem knjig podpisujejo pisatelji, štiri pa pisateljice. Spet gre za pester literarni zemljevid: avtorji so Alžirec, Čilenec, dva Irca, Romun, Japonec, Švicar in Slovenec – Zločin in ljubezen Romana Rozine je stota knjiga v zbirki –, avtorice pa Američanka, Francozinja, Hrvatica in Nemka hrvaškega rodu. V zbirki Svila so letos izšle štiri knjige, pisateljici sta »velika« Joyce Carol Oates in Ljudmila Ulicka, pisatelja pa Stefan Andres in Javier Marías. Četverica je bila med našimi kritiki izjemno lepo sprejeta, kar je še razlog več za nakup kakšne Svile. Za mlade ljubitelje fantazijske literature pa smo letos pripravili še drugi del iz serije Kostja Veselko irskega pisatelja Dereka Landyja.

Na konec tega povzetka o knjižnih novostih, ki si jih je mogoče ogledati in jih kupiti pri Modrijanu na 32. SKS, pa sodi knjiga Konec prokrastinacije. Ne zato, ker bi bila najmanj pomembna, temveč zato, ker je najbolj »posebna«. Obravnava namreč težavo, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča vsakdo izmed nas – prokrastinacijo. To je odlašanje, odlaganje, zavlačevanje; so stvari, ki jih je treba narediti – takoj, danes, do jutri, do naslednjega tedna – pa se ne moremo in ne moremo spraviti k delu ali ga dokončati. Težava je lahko zelo resna, celo usodna. Na primer: uredniku moramo pravočasno oddati prevod ali rokopis knjige, ki naj bi izšla najpozneje do knjižnega sejma. Pa odlašamo, se izgovarjamo, se zakopljemo v druge, »pomembnejše« opravke, čas pa mineva ... In sejem je na lepem tu ...

Ne »prokrastinirajte«! 32. Slovenski knjižni sejem odpira vrata, stopite skoznje!

objavljeno v rubriki: SKS

Sorodne novice

na vrh strani

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: SKS

13.11.2017

Lukas Bärfuss, avtor romana Koala, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., v Klubu Cankarjevega doma »

Koala (Bralec 103) je na bežen pogled neprijeten roman uveljavljenega švicarskega dramatika in pisatelja Lukasa Bärfussa (roj. 1971). Nelagodje je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa že lepo odraža literarno moč tega besedila. Njegova tema je namreč samomor pripovedovalčevega polbrata. O samomoru se javno v (zahodnih) modernih družbah silno neradi pogovarjamo, saj je to nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ideološkimi zapovedmi ›vodilne kulture‹, ki nam pridiga obvezno pehanje za večno mladost, dolgo življenje, obvezno srečo in vsesplošno, včasih že kar nadležno ›pozitivnost‹ … Vse to pa je, ne po naključju, tudi tarča, v katero Bärfuss nameri svoje pisateljsko pero v tem romanu.

objavljeno v rubriki: SKS

23.10.2017

Zbirka Poteze je zaključena – vabljeni na veliko razprodajo od 23. oktobra 2017 do 31. januarja 2018 »

Literatura, glasba, ples, film, slikarstvo, arhitektura in zgodovinske prelomnice – o vsem tem pišejo Poteze. Veliki književniki in drugi umetniki – o sebi in o drugih ...

Kako do Potez?

● 14 knjig lahko kupite v naši spletni trgovini in v spletni knjigarni Bukla

● obiščite Slovenski knjižni sejem (od 22. do 26. novembra 2017), kjer lahko izbirate med vsemi 24 naslovi, ki so na zalogi

● pišite na naslov prodaja@modrijan.si

● pokličite brezplačno telefonsko številko 080 23 64 ali Modrijanov klicni center na 01 430 57 34

● obiščite nas na Poljanski cesti 15 v Ljubljani (od 8. do 15. ure)

● knjige so na voljo tudi v Modrijanovi knjigarni na Cankarjevem trgu 17 v Škofji Loki

objavljeno v rubriki: SKS

17.11.2016

»Konji so bili moji Padli, konji, ki zbrani med večernimi brezami zamišljeno prežvekujejo med grobovi.« – P. Rumiz »

Paolo Rumiz (1947) je italijanski novinar in pisatelj. Kljub temu da prihaja iz Trsta in da je objavil okoli dvajset knjig, njegovega dela v slovenskem prevodu nismo imeli priložnosti brati vse do danes, do izida knjige Kot konji, ki spijo stoje. Prevedel jo je Matej Venier.

Knjiga nosi posvetilo »Dedoma, ki ju nikoli nisem poznal«. Rumiz se namreč po sledeh svojih dedov, vojakov na ruski (vzhodni) fronti, odpravi z vlakom v Galicijo, na mitsko vzhodno mejo nekdanjega cesarstva, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina. Sledi poti 97. polka avstro-ogrske vojske, ki je leta 1914 z vlaki krenil iz Trsta proti Rusiji, da bi sodeloval v veliki moriji, ki so ji rekli Svetovna vojna. Rumiz je za tržaškimi in goriškimi naborniki odpotoval v kraje, ki so izginili iz sodobnih zemljevidov. »Galicija, Lodomerija in Bukovina. To je zadnja meja cesarstva, vzvalovana Finis Terrae, ki se razpira onkraj karpatske gorske verige, neznansko prostranstvo konjev, ognjev in kmetov. Ostanek včerajšnjega sveta, ki ga je besnilo stoletja izbrisalo z zemeljske oble.«

objavljeno v rubriki: SKS

28.11.2015

Med devetimi nominirankami za nagrado Mira 2015 je tudi pisateljica in prevajalka Maja Novak »

V sredo, 25. novembra, so na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma razglasili 9 nominirank za nagrado Mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN ženskam za »izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebne drže«.
Med nominirankami je tudi pisateljica, prevajalka in kolumnistka Maja Novak, ki jo je za nagrado predlagala založba Modrijan. Maja Novak se zadnja leta ukvarja predvsem s prevajanjem in publicistiko ter manj s pisateljevanjem. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, srbščine in hrvaščine, tako knjige za odrasle kakor za otroke in mladino, tako leposlovna kot stvarna dela. Lani je strokovna komisija za Sovretovo nagrado njen prevod romana Tema Johna Mcgaherna razglasila za enega izmed treh najuspešnejših prevodov leta.

objavljeno v rubriki: SKS