Novica

»Konji so bili moji Padli, konji, ki zbrani med večernimi brezami zamišljeno prežvekujejo med grobovi.« – P. Rumiz

17.11.2016

Paolo Rumiz (1947) je italijanski novinar in pisatelj. Kljub temu da prihaja iz Trsta in da je objavil okoli dvajset knjig, njegovega dela v slovenskem prevodu nismo imeli priložnosti brati vse do danes, do izida knjige Kot konji, ki spijo stoje. Prevedel jo je Matej Venier.

Knjiga nosi posvetilo »Dedoma, ki ju nikoli nisem poznal«. Rumiz se namreč po sledeh svojih dedov, vojakov na ruski (vzhodni) fronti, odpravi z vlakom v Galicijo, na mitsko vzhodno mejo nekdanjega cesarstva, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina. Sledi poti 97. polka avstro-ogrske vojske, ki je leta 1914 z vlaki krenil iz Trsta proti Rusiji, da bi sodeloval v veliki moriji, ki so ji rekli Svetovna vojna. Rumiz je za tržaškimi in goriškimi naborniki odpotoval v kraje, ki so izginili iz sodobnih zemljevidov. »Galicija, Lodomerija in Bukovina. To je zadnja meja cesarstva, vzvalovana Finis Terrae, ki se razpira onkraj karpatske gorske verige, neznansko prostranstvo konjev, ognjev in kmetov. Ostanek včerajšnjega sveta, ki ga je besnilo stoletja izbrisalo z zemeljske oble.«
Na vojno je na skrajni rob imperija odšlo sto tisoč Tržačanov in Goričanov, ki so jih v avstrijski vojski prezirali kot Italijane, po vojni pa so doma na njih pozabili, ker so se borili na sovražnikovi strani. Petindvajset tisoč jih je obležalo v grobovih. Rumiz na Poljskem, v Ukrajini in Belorusiji najde njihova vojaška pokopališča in z grobov prepisuje imena, kot bi prebiral današnji tržaški telefonski imenik. Guadagnini, Petrelli, Kovač, Chisté, Pelos, Colarich, Albertini, Manderla, Bartolich, Canarin, Obreza, Biotti, Degrassi, Bizjak, Odorizzi, Menapace, Zaman, Marinič, Demanego, Panizza.

Kot konji, ki spijo stoje je briljantno napisana elegija pozabljenim vojakom, začrtana pa je kot potopis skozi mesta sodobne Evrope. Pisatelj ne sledi samo zgodovinskemu spominu pozabljenih bitk prve svetovne vojne na izbrisanih zemljevidih, ampak se ves čas sprašuje, iz česa je sestavljena moderna Evropa. Rumiz jo rad išče na njenih skrajnih mejah in o njej pripoveduje v bogatem jeziku popotnika z meje med slovanskim in latinskim svetom. Potuje peš po stari rimski cesti na jug, s kolesom v Lepant ali z vlakom med Murmanskom na meji polarnega kroga in Istanbulom na morski ožini med Evropo in Azijo. Najraje pa gre z vlakom. »Z vlakom grem, naravno, kajti potovanje je sen,« pravi med postankom na poti med Ljubljano in Krakovom, ki je bil leta 1914 predsoba vojne. »Jaz pa gojim nerazumno hrepenenje po starem Orient expressu in spalniku na vlaku Ljubljana–Moskva s kadečim se samovarjem na koncu hodnika.«
Rumiz je pripovedovalec. Zgodbo vojakov s Krasa na meji z Rusijo pripoveduje kot zgodbo o naših ljudeh.

Paolo Rumiz je eden izmed gostov na Slovenskem knjižnem sejmu, ki je letos v »fokus« povabil Italijo. Pripadla mu je posebna čast zaključnega gosta – v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri, torej zadnji dan sejma, bo nastopil v Klubu Cankarjevega doma, z njim se bo pogovarjal novinarski kolega Ervin Hladnik - Milharčič. Pogovor bo potekal v italijanščini, tolmačila bo Saša Grahovac Fabbri. Priložnost za srečanje s pisateljem pa bo tudi v sredo, 23. novembra, ob 19. uri na Pisateljskem odru. Literarni večer Paolo Rumiz – Manifest popotnika pripravlja Tretji program Radia Slovenija - program Ars.

Vabljeni!

 
objavljeno v rubriki: SKS

Sorodne novice

na vrh strani

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: SKS

13.11.2017

Lukas Bärfuss, avtor romana Koala, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., v Klubu Cankarjevega doma »

Koala (Bralec 103) je na bežen pogled neprijeten roman uveljavljenega švicarskega dramatika in pisatelja Lukasa Bärfussa (roj. 1971). Nelagodje je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa že lepo odraža literarno moč tega besedila. Njegova tema je namreč samomor pripovedovalčevega polbrata. O samomoru se javno v (zahodnih) modernih družbah silno neradi pogovarjamo, saj je to nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ideološkimi zapovedmi ›vodilne kulture‹, ki nam pridiga obvezno pehanje za večno mladost, dolgo življenje, obvezno srečo in vsesplošno, včasih že kar nadležno ›pozitivnost‹ … Vse to pa je, ne po naključju, tudi tarča, v katero Bärfuss nameri svoje pisateljsko pero v tem romanu.

objavljeno v rubriki: SKS

23.10.2017

Zbirka Poteze je zaključena – vabljeni na veliko razprodajo od 23. oktobra 2017 do 31. januarja 2018 »

Literatura, glasba, ples, film, slikarstvo, arhitektura in zgodovinske prelomnice – o vsem tem pišejo Poteze. Veliki književniki in drugi umetniki – o sebi in o drugih ...

Kako do Potez?

● 14 knjig lahko kupite v naši spletni trgovini in v spletni knjigarni Bukla

● obiščite Slovenski knjižni sejem (od 22. do 26. novembra 2017), kjer lahko izbirate med vsemi 24 naslovi, ki so na zalogi

● pišite na naslov prodaja@modrijan.si

● pokličite brezplačno telefonsko številko 080 23 64 ali Modrijanov klicni center na 01 430 57 34

● obiščite nas na Poljanski cesti 15 v Ljubljani (od 8. do 15. ure)

● knjige so na voljo tudi v Modrijanovi knjigarni na Cankarjevem trgu 17 v Škofji Loki

objavljeno v rubriki: SKS

22.11.2016

Slovenski knjižni sejem – največji praznik slovenske knjige, avtorjev in prevajalcev, založnikov in knjigotržcev, predvsem pa bralcev in kupcev »

Slovenski knjižni sejem (SKS), ki vsako leto zadnje novembrske dneve privabi v Cankarjev dom v Ljubljani na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije, je največja slovenska knjižna prireditev in pravzaprav edina pri nas, ki hkrati pod eno streho gosti knjižne ustvarjalce, založnike in knjigotržce, bralce in kupce knjig. Sejem organizira Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS v sodelovanju s Cankarjevim domom – njegov »hram« je neprekinjeno od leta 1981 –, letošnja prireditev pa je že dvaintrideseta po vrsti. 32. SKS odpira vrata obiskovalcem v sredo, 23. novembra, zadnji dan sejma je nedelja, 27. november.

Založba Modrijan se na 32. SKS predstavlja tako v Veliki sprejemni dvorani (VSD) kakor v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Razstavno-prodajni prostor v VSD je namenjen predvsem knjižnim novostim in drugim novejšim izdajam, v posebnem kotičku pa bomo predstavili tudi nove i-učbenike. V prostoru v P1 bo mogoče poleg novosti kupiti tudi številne starejše knjige.

Modrijanova največja in najpomembnejša izdaja tega leta je Slovenska zgodovina, monumentalno zgodovinopisno delo treh uglednih znanstvenikov in profesorjev – Petra Štiha, Vaska Simonitija in Petra Vodopivca – v dveh zajetnih knjigah.

objavljeno v rubriki: SKS

28.11.2015

Med devetimi nominirankami za nagrado Mira 2015 je tudi pisateljica in prevajalka Maja Novak »

V sredo, 25. novembra, so na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma razglasili 9 nominirank za nagrado Mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN ženskam za »izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebne drže«.
Med nominirankami je tudi pisateljica, prevajalka in kolumnistka Maja Novak, ki jo je za nagrado predlagala založba Modrijan. Maja Novak se zadnja leta ukvarja predvsem s prevajanjem in publicistiko ter manj s pisateljevanjem. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, srbščine in hrvaščine, tako knjige za odrasle kakor za otroke in mladino, tako leposlovna kot stvarna dela. Lani je strokovna komisija za Sovretovo nagrado njen prevod romana Tema Johna Mcgaherna razglasila za enega izmed treh najuspešnejših prevodov leta.

objavljeno v rubriki: SKS