Pripravljamo

Razvrsti po: datumu objave abecedi

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

29.07.2016

V slovenskem prevodu bomo brali tudi najnovejši roman Neila Jordana – zato čim prej preberite V koži drugega »

Irski pisatelj Neil Jordan pri nas ni neznan, prevedene imamo njegova romana Sončni vzhod z morsko pošastjo in V koži drugega ter kratko zgodbo Neka ljubezen. Vendar ga – in to ne samo pri nas – kot uglednega scenarista in režiserja (npr. z oskarjem nagrajene Igre solz) večina povezuje predvsem s filmom. Ne ravno po pravici, saj se lahko pohvali tudi z vrsto literarnih nagrad. Sam se šteje najprej za pisatelja, filme je, kot pravi, začel snemati pozneje in bolj po naključju.
V Modrijanovi zbirki Bralec smo leta 2014 izdali prevod tedaj zadnjega Jordanovega romana V koži drugega (Mistaken, 2011). Jordan je zanj prejel Irsko književno nagrado in Nagrado Kerry Group, prav tako namenjeno irskim pisateljem. Potem se je lotil režije – posnel je vampirski triler Bizanc; in potem – pisanja.

Roman The Drowned Detective (»Potopljeni detektiv«) je izšel spomladi 2016, ocene so zelo laskave.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

21.06.2016

JAK bo letos podprla knjižne programe 18 založb (214 knjig); s podporo JAK bo izšlo 17 knjig založbe Modrijan »

Rezultati razpisov Javne agencije za knjigo RS običajno ne pritegnejo večje pozornosti javnosti; najbrž zato ne, ker so po navadi objavljeni tako pozno, da medtem izide že večina knjig s seznama založniških programov »v javnem interesu«. Letos je JAK – če je že debelo zamujala z objavo programskega razpisa in še bolj z obvestili založbam, ali s(m)o bile na razpisu uspešne, in če da, s koliko knjigami in za kolikšna sredstva – z objavo rezultatov malce bolj pohitela. Zdaj vemo, da bo v štiriletnem obdobju 2016–19 nekoliko laže dihalo 18 slovenskih založb in izdalo več kot 800 kakovostnejših leposlovnih in humanističnih knjig, bolj vedro pa bo tudi počutje tistih avtorjev, katerih dela bodo v tem času uvrščena v program posamezne založbe. Letos bo JAK podprla izdajo 214 knjižnih naslovov, 17 jih bo izdala založba Modrijan.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

17.02.2016

Naj bo zgodba o življenju kake osebe še tako navdihujoča, je lahko branje slabo napisane biografije prav klavrna izkušnja »

V Sloveniji izide iz leta v leto več biografij, tako izvirnih kakor prevedenih. V preglednici v znanstvenem članku Biografsko raziskovanje in vprašanje spola (objavljen je na spletni strani spol.si) Mihe Marinča vidimo, da jih je leta 1990 izšlo 44, 23 let pozneje pa kar 168 (str. 10). A vtis, da so biografije vse bolj priljubljene, je, vsaj kar zadeva slovenski knjižni trg, morda napačen, saj se v zadnjih desetletjih ni nič manj konstantno povečevalo tudi število izdanih knjig drugih zvrsti – romanov, pesniških zbirk, knjig za otroke in mladino ...
Biografije – zgodbe o slavnih, mogočnih, pametnih, lepih, bogatih, dobrih in zlih, skratka, izjemnih ljudeh – so bile vedno priljubljene. Pisali so jih že stari Grki in Rimljani in si neredki prav zaradi njih prislužili nesmrtno slavo; pomislimo na Plutarha in Svetonija – njun najpomembnejši prispevek k antičnemu zgodovinopisju in zgodovini svetovne književnosti so prav biografije, njuna slava pa je zasenčila celo marsikaterega portretiranca. Antične biografe so seveda zanimali le moški, zlasti državniki in vojskovodje – pri Rimljanih se več zbirk biografij imenuje De viris illustribus (O znamenitih možeh) –, Svetonij pa je sestavljal tudi življenjepise pesnikov, govornikov in celo jezikoslovcev.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

14.01.2016

D’Annunzio: do nevzdržnosti beden antijunak in vendarle neubranljivo očarljiv zapeljivec množic »

»Nemara je ena najbolj čudovitih osebnosti našega časa Gabriele D’Annunzio, čeprav je majhne rasti in bi težko rekli, da je lep, razen kadar se mu razsvetli obraz,« je v svojem življenjepisu Moje življenje zapisala Isadora Duncan. Znamenita plesalka je bila do njegove zunanjosti pravzaprav zelo prizanesljiva, mnogo bolj kot britanska kulturna zgodovinarka in biografinja Lucy Hughes-Hallett, ki je o italijanskem pesniku, pripovedniku in dramatiku pa tudi nacionalistu, populistu in fanatičnem fašistu D’Annunziu (1863–1938) leta 2013 napisala knjigo The Pike: Gabriele D'Annunzio, Poet, Seducer and Preacher of War (Ščuka: Gabriele D’Annunzio, pesnik, zapeljivec in pridigar vojne). Za knjigo je prejela prestižno nagrado Samuela Johnsona za stvarno književnost, pozneje pa še Costo v kategoriji biografije. »Bil je majhen, plešast, vedno brezhibno oblečen, nase je vsak dan zlil celo stekleničko parfuma in imel je gnile zobe. Ko ga je André Gide prvič srečal, je zapisal, da je to mož, ki nujno potrebuje zobozdravnika,« je njen opis povzela Irena Štaudohar, ki je o biografiji obširno pisala maja 2014 v Delu. »Biografija Gabriela D'Annunzia je večja kot življenje. Kot da bi se Markiz de Sade zbudil v sanjah Julija Cezarja. Nadarjen pesnik in pisatelj, z neverjetnim apetitom po slavi, seksu, prestižu, dekadenci. Njegove pesmi so italijanski časopisi objavljali na prvih straneh, knjige so bile uspešnice po vsej Evropi, v dramah, ki jih je napisal, so nastopale največje igralke tistega časa, ki so se morale skupaj z avtorjem na poklon vrniti tudi po stokrat.«

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

01.01.2016

Avtobiografija uglednega britanskega naravoslovca in ambasadorja znanosti Richarda Dawkinsa »

Nekaterim avtorjem založbe izdamo po več knjig, tako da sčasoma obveljajo kar za ›hišne avtorje‹. Tudi pri založbi Modrijan jih imamo nekaj, eden od njih je Richard Dawkins (roj. 1941), ugledni sodobni britanski naravoslovec in ambasador znanosti, eden najglasnejših zagovornikov znanstvenega ozaveščanja ter vnašanja luči v temine neznanja sodobnega človeka. Poleg dveh že nekoliko starejših knjig, Bog kot zabloda in Razpletanje mavrice – izšli sta v zbirki Intermundia in sta že dolgo razprodani – smo izdali še njegovo bogato monografijo Največja predstava na Zemlji (2010) in pregledno, enciklopedično knjigo za mlade bralce Čudoviti svet (2012), obe v prevodu Urške Pajer.
V prvi polovici leta 2016 pa izide avtobiografija Richarda Dawkinsa. Objavljena je bila v dveh delih. V prvi knjigi, Moč čudenja (An Appetite for Wonder: The Making of a Scientist, 2013), avtor popisuje svoje otroštvo v Vzhodni Afriki, odraščanje v Angliji in celotno pot svojega izobraževanja, od prvih korakov v svet znanja še v afriških kolonialnih šolah do svojih prvih predavateljskih nastopov tudi na ameriških univerzah oziroma do izida svoje prve uspešnice Sebični gen.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

17.06.2015

Gladovalec iz Kristianie že v Ljubljani, jeseni pa nov prevod romana pri Modrijanu »

Knut Hamsun, morda največja »enigma moderne evropske literature«, kolaborant z nacizmom, nobelovec, ekspresionist in še bi lahko naštevali, je roman Glad (Sult) napisal leta 1890. To je roman, ki je spremenil norveško književnost in začel novo obdobje evropske, je v spremni besedi zapisala Marija Zlatnar Moe, ki je pripravila nov slovenski prevod Glada. Prvi prevod je namreč izšel daljnega leta 1925, kmalu po tistem, ko je Hamsun dobil prejel Nobelovo nagrado, torej je že skrajni čas za nov prevod, kajti Glad (še vedno) velja za najboljši norveški roman vseh časov, težko pa boste našli tudi kako lestvico najpomembnejših romanov na svetu, na katero ga ne bi uvrstili.
Roman ima tudi filmsko adaptacijo – leta 1966 je film Glad posnel danski režiser Henning Carlsen (umrl je lani maja pri 86 letih). V glavni vlogi je bil imeniten Per Oscarsson (na sliki) – takrat je imel 39 let, a tudi njega ni več – in kar štirikrat je prejel nagrado v kategoriji »najboljši igralec«, med drugim na filmskem festivalu v Cannesu. Film (z angleškimi podnapisi) si je mogoče v celoti (8 delov) ogledati na YouTubu.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

27.08.2014

Jančarjevo Drevo brez imena v angleščini, To noč sem jo videl v poljščini, pred izidom Maj, november »

Drago Jančar je naš edini pisatelj, ki mu je uspelo trikrat osvojiti nagrado Kresnik: za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011). Na seznamu nominirancev se je po letu 1991, ko je bila ta nagrada, še danes edino slovensko priznanje za roman, podeljena prvič, znašel prav vsak Jančarjev roman, ki ga je napisal. V izboru za kresnika so bili namreč tudi Posmehljivo poželenje (1994), Graditelj (2007) in Drevo brez imena (2009). Poleg še drugih slovenskih književnih nagrad, kot so Prešernova, Rožančeva, Grumova, je dobil še nekaj pomembnih tujih in mednarodnih nagrad.
Drago Jančar je tudi najbolj prevajani sodobni slovenski književnik, eno prevodno najuspešnejših del pa je njegov deveti in zadnji roman To noč sem jo videl, ki je pred kratkim izšel še v poljščini in romunščini.

objavljeno v rubriki: Pripravljamo

18.02.2014

Knjige v Modrijanovi zbirki Svila – drobne, kratke, nežne in dragocene kot svila »

Jeseni 2013, ob predstavitvi prvih petih knjižic nove zbirke Svila, smo njen koncept predstavili kratko in jedrnato. Kratka, a »velika« besedila velikih literarnih imen. Kratke zgodbe, romani, eseji, morda tudi pesmi. Slovenskim bralcem že znani avtorji. In avtorji, katerih delo smo pri Modrijanu že objavili. Prvi »paket« je povedal vse: Baricco (naš avtor), Roth (naš avtor), Smith (naša avtorica), Winton (»boljši« bralci ga poznajo) in Kristof (sploh ni treba besed). »Tudi slovenska dela?« »Tudi.«
Knjižice boste rade volje postavili na polico in jih ohranili tudi za potomce. So mehke in lahke kot svila, za v torbico in za branje v postelji. To zadnje je zelo pomembno – preden utonete v sen, lahko preberete vseh 64 strani. Ali pa malo več ... Poleg tega pa ... menda ne jemljete v posteljo izposojenih knjig?

objavljeno v rubriki: Pripravljamo