Novica

Tragedija ljudstva – največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o ruski revoluciji v slovenščini

13.01.2017

Ena najpomembnejših stoletnic v letu 2017 je obletnica ruske revolucije. In tako kot so pred tremi leti na knjižne police druga za drugo prihajale knjige o prvi svetovni vojni, se bodo letos mnogi zgodovinarji, pisatelji in njihovi založniki posvetili ruski revoluciji. Pri Modrijanu si nam s tem ni bilo treba beliti glav, kajti največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o njej je bila napisana že pred dvajsetimi leti, od januarja 2014 pa je na voljo tudi v slovenščini. To je Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

Figes je eden največjih poznavalcev ruske revolucije v Evropi. O njej je napisal tri knjige, poleg Tragedije ljudstva (A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891–1924; 1996) še knjigi Interpretacija ruske revolucije (Interpreting the Russian Revolution: The Language and Symbols of 1917; 1999) in Kmečka Rusija, Državljanska vojna (Peasant Russia, Civil War; 1989). Za Tragedijo ljudstva je prejel številne književne nagrade: Wolfsonovo nagrado, nagrado NCR nagrado W. H. Smitha, Longmanovo nagrado in nagrado časnika Los Angeles Times. Leta 1997 je knjiga izšla tudi v ZDA, pozneje pa je bila prevedena v več svetovnih jezikov. Times Literary Supplement je leta 2008 knjigo uvrstil med 100 najpomembnejših stvarnih knjig po drugi svetovni vojni, kot zanimivost pa še omenimo, da je bila Tragedija ljudstva ena najbolj priljubljenih zgodovinskih knjig glasbenika Davida Bowieja.

Tragedija ljudstva je panoramska zgodovina ruske revolucije od leta 1891 do Leninove smrti 1924. Figes se torej ne osredotoča le na leto 1917 (tako kot številni drugi zgodovinarji), ampak na široko zajame tudi obdobje pred revolucijo in čas po njej. Tako mu je uspelo ustvariti delo epskih razsežnosti – v slovenskem prevodu obsega kar 1000 strani! –, ki bralca posrka vase ne le zaradi dramatičnosti ene največjih zgodovinskih prelomnic 20. stoletja, temveč tudi zaradi izjemnega daru za pripovedovanje, kar je pravzaprav ena Figesovih najopaznejših odlik (njegovo pomanjkanje pa hiba marsikaterega zgodovinarja); tisti, ki so prebrali njegov Natašin ples, seveda vedo, o čem je beseda.

Iz predgovora

Pogovor o knjigi v Glasovih svetov marca 2014 (Matej Venier in Andrej Stopar).

V slovenščino sta prevedeni tudi Figesovi knjigi Natašin ples in Šepetalci (obe sta razprodani). Spomnimo, da je Figes ob izidu prevoda Šepetalcev gostoval v Sloveniji, in da je tudi izjemen pripovedovalec, so se lahko prepričali obiskovalci predstavitve v Klubu Cankarjevega doma in gostje Škrabčeve domačije v Hrovači septembra 2009. Figesove knjige je v slovenščino prevedel Matej Venier.

Ob 100-letnici ruske revolucije je Tragedija ljudstva – zaloga je omejena – samo pri Modrijanu na voljo s 30-odstotnim popustom. Ne odlašajte z naročilom!

Epic History: Pregled ruske revolucije
 
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

14.06.2017

Nikoli sami. – Poletno branje založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne »

Poletje je tu (ste ga komaj čakali?), čas težko pričakovanih počitnic in dopustniških dni, dolgi dnevi in poletna senca pa nudijo še več priložnosti za branje. Če pa vas je poletja malo strah, ker se prijatelji, kolegi in sošolci porazgubijo vsak na svoje branje, vam bo dobra knjiga v pravo uteho. Kdor bere, ni nikoli sam, kaj šele osamljen. Zato klobuček na glavo in v senco v družbi s knjigo!Založba Modrijan in Modrijanova knjigarna vas vabita med svoje knjige s posebej privlačno ponudbo poletnega branja za bralce vseh starosti. Ne pa kakršnihkoli bralnih navad! Kajti če nasedate ponudbam lahkotnega branja, ste prišli na napačen naslov, pri Modrijanu svojih kupcev ne podcenjujemo.

Oglejte si seznam naših knjig, ki vam jih priporočamo za to poletje, in se posebej skrbno ustavite pri prvih dvanajstih – njihove cene smo oklestili za polovico.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.04.2017

»Kupujem knjige, torej sem.« – Dnevi Modrijanove knjige od 14. do 22. aprila v Modrijanovi knjigarni »

Trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, so umrli istega dne – 23. aprila 1616. Najbrž pri Unescu dneva njihove smrti ne bi izbrali za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, če ne bi tega dne godoval sveti Jurij. Jurjevo je namreč dan, ki ga Katalonci že dolgo obhajajo s knjigo in cvetjem. To je dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre), moški ženski pokloni vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Lepa navada, in nič ne bi bilo narobe, če bi bila kar vsakdanja.

Leta 2014 smo pri Modrijanu pred jurjevim prvič priredili Dneve Modrijanove knjige (DMK).

objavljeno v rubriki: Priporočamo