Novica

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov

08.01.2017

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka. Pripomnimo, da Isadora Duncan ni ravno cenila klasičnega baleta, »Sovražim balet, zdi se mi ponarejena in smešna umetnost – pravzaprav zunaj meja vseh umetnosti,« je zapisala v svoji avtobigrafiji. Kako je nastal balet Isadora in kako se je začelo sodelovanje Plisecke in Béjarta, pa boste lahko izvedeli iz avtobiografije Jaz, Maja Plisecka, ki izide letos v naši zbirki Poteze.

Še ena glasbena obletnica: 8. junija bo 80-letnica prve izvedbe kantate Carmina Burana v Frankfurtu. Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) je verjetno še danes eno najpogosteje uprizorjenih pétih del. Najbrž ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj Vsemogočne Fortune, in nikogar, ki se mu ob njej ne bi naježila koža. Kantata sestoji iz petih delov in 25 stavkov oziroma pesmi, izbranih iz zbirke latinskih, srednjevisokonemških in deloma starofrancoskih pesmi, ki so jo leta 1803 odkrili v benediktinski opatiji Benediktbeuern v dolini reke Loisach na Bavarskem. V Modrijanovi izdaji teh pesmi, ki jo je pripravil dr. Primož Simoniti, pa je objavljenih petintrideset pesmi – v izvirniku in prevodu – trinajst pa je takih, ki so uglasbene za kantato.

18. junija bo 110-letnica rojstva ruskega pisatelja Varlama Šalamova. V svoji domači knjižnici imate veliko vrzel, če v njej še ni njegove mojstrovine – Kolimskih zgodb. Svetujemo čimprejšnji nakup, do 31. januarja so na voljo za samo 16 evrov (800 strani!).

18. julija bo 200-letnica smrti Jane Austen. Pri Modrijanu vas bomo ponovno povabili k branju biografskega romana, ki ga je tej večni pisateljici posvetila kanadska literatka Carol Shields.

Konec leta sta na vrsti obletnici rojstva nemškega nobelovca Heinricha Bölla in nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna. Prvi se je rodil 21. decembra 1917, drugi pa 9. decembra 1717. 100- in 300-letnica rojstva sta priložnost, da opozorimo na njuni knjigi Kaj bo iz tega fanta? in Zgodovina umetnosti starega veka.

Letos bo zaokrožilo svoja leta več pisateljev in pisateljic, katerih knjige smo izdali pri Modrijanu. 2. oktobra bo 90 let dopolnila nemška teologinja Uta Ranke-Heinemann, avtorica knjige Evnuhi za nebeško kraljestvo (16 € v ponudbi ob naši 20-letnici). 80. rojstni dan bodo praznovali ruski pisatelj Vladimir Makanin (13. marec), ameriški pisatelj Thomas Pynchon (8. maj) in francoski psihiater Boris Cyrulnik (26. julij). Pisatelji Salman Rushdie (19. junij), Viktor Jerofejev (19. september), Paolo Rumiz (20. december) in Jean Echenoz (26. december) bodo stari 70 let, prav toliko pa še trije Američani: psihiater Edmund J. Bourne, novinar Alan Weisman in znanstvenica Temple Grandin. Deset let mlajši so srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, poljski pisatelj Paweł Huelle, češka pisateljica Tereza Boučková in francoski pisatelj Patrick Deville, 50 let pa bodo dopolnili Andrej E. Skubic, Rudi Podržaj, Marie NDiaye, Jeroen Olyslaegers, Timur Vermes in Andreas Weber.

Za konec pa še najpomembnejše. Vse leto 2017 se bomo po vsem svetu spominjali 100-letnice revolucije v Rusiji. Veliko novih knjig je že izšlo in še jih bo, toda najboljša je že napisana. In tudi prevedena v slovenščino. Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

 

Maurice Béjart

Čigavo življenje?

Isadora Duncan

Moje življenje

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

20.03.2017

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila »

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo)

objavljeno v rubriki: Priporočamo

21.02.2017

Knjiga Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je katalog razstave Skrivnost lože v Narodnem muzeju Slovenije »

V Narodnem muzeju Slovenije bo od 28. februarja do 14. maja 2017 na ogled razstava Skrivnost lože, zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Soavtor razstave je dr. Matevž Košir, avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki je leta 2015 izšla pri založbi Modrijan. Obsežna in poglobljena Koširjeva monografija je tokrat našla svoje mesto tudi kot katalog razstave.
Razstava Skrivnost lože nas popelje skozi tristoletno zgodovino prostozidarstva, s poudarkom na zgodovini prostozidarstva na Slovenskem. Osvetljuje družbeni fenomen, ki je bil v zgodovini nemalokrat razumljen napačno. Na razstavi bo med drugim na ogled prostozidarska dediščina slovenskih muzejev, ki hranijo nekaj res zanimivih eksponatov.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

13.01.2017

Tragedija ljudstva – največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o ruski revoluciji v slovenščini »

Ena najpomembnejših stoletnic v letu 2017 je obletnica ruske revolucije. In tako kot so pred tremi leti na knjižne police druga za drugo prihajale knjige o prvi svetovni vojni, se bodo letos mnogi zgodovinarji, pisatelji in njihovi založniki posvetili ruski revoluciji. Pri Modrijanu si nam s tem ni bilo treba beliti glav, kajti največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o njej je bila napisana že pred dvajsetimi leti, od januarja 2014 pa je na voljo tudi v slovenščini. To je Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

Figes je eden največjih poznavalcev ruske revolucije v Evropi. O njej je napisal tri knjige, poleg Tragedije ljudstva (A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891–1924; 1996) še knjigi Interpretacija ruske revolucije (Interpreting the Russian Revolution: The Language and Symbols of 1917; 1999) in Kmečka Rusija, Državljanska vojna (Peasant Russia, Civil War; 1989). Za Tragedijo ljudstva je prejel številne književne nagrade.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.12.2016

Naj bo knjiga! Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas »

Leto 2016 se poslavlja. Pri Modrijanu smo ga sklenili z več kot 30 knjižnimi novostmi, z zbirko Bralec smo pripotovali do številke 100 in še čez, Svile se je nabralo za najmanj 25 večerov – odvisno, kako hitri bralci ste –, galerijo avtobiografij in biografij smo dopolnili z nekaj imenitnimi deli, nazadnje s Ščuko, eno najboljših knjig leta 2013, državljanom Slovenije smo za 25-letnico podarili Slovensko zgodovino ... Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas!

Naj bo knjiga! je že več let Modrijanov moto za konec leta. December je čas obdarovanja, in kdor bere, obdaruje s knjigo.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.