E-novice

Novica

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov

08.01.2017

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka. Pripomnimo, da Isadora Duncan ni ravno cenila klasičnega baleta, »Sovražim balet, zdi se mi ponarejena in smešna umetnost – pravzaprav zunaj meja vseh umetnosti,« je zapisala v svoji avtobigrafiji. Kako je nastal balet Isadora in kako se je začelo sodelovanje Plisecke in Béjarta, pa boste lahko izvedeli iz avtobiografije Jaz, Maja Plisecka, ki izide letos v naši zbirki Poteze.

Še ena glasbena obletnica: 8. junija bo 80-letnica prve izvedbe kantate Carmina Burana v Frankfurtu. Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) je verjetno še danes eno najpogosteje uprizorjenih pétih del. Najbrž ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj Vsemogočne Fortune, in nikogar, ki se mu ob njej ne bi naježila koža. Kantata sestoji iz petih delov in 25 stavkov oziroma pesmi, izbranih iz zbirke latinskih, srednjevisokonemških in deloma starofrancoskih pesmi, ki so jo leta 1803 odkrili v benediktinski opatiji Benediktbeuern v dolini reke Loisach na Bavarskem. V Modrijanovi izdaji teh pesmi, ki jo je pripravil dr. Primož Simoniti, pa je objavljenih petintrideset pesmi – v izvirniku in prevodu – trinajst pa je takih, ki so uglasbene za kantato.

18. junija bo 110-letnica rojstva ruskega pisatelja Varlama Šalamova. V svoji domači knjižnici imate veliko vrzel, če v njej še ni njegove mojstrovine – Kolimskih zgodb. Svetujemo čimprejšnji nakup, do 31. januarja so na voljo za samo 16 evrov (800 strani!).

18. julija bo 200-letnica smrti Jane Austen. Pri Modrijanu vas bomo ponovno povabili k branju biografskega romana, ki ga je tej večni pisateljici posvetila kanadska literatka Carol Shields.

Konec leta sta na vrsti obletnici rojstva nemškega nobelovca Heinricha Bölla in nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna. Prvi se je rodil 21. decembra 1917, drugi pa 9. decembra 1717. 100- in 300-letnica rojstva sta priložnost, da opozorimo na njuni knjigi Kaj bo iz tega fanta? in Zgodovina umetnosti starega veka.

Letos bo zaokrožilo svoja leta več pisateljev in pisateljic, katerih knjige smo izdali pri Modrijanu. 2. oktobra bo 90 let dopolnila nemška teologinja Uta Ranke-Heinemann, avtorica knjige Evnuhi za nebeško kraljestvo (16 € v ponudbi ob naši 20-letnici). 80. rojstni dan bodo praznovali ruski pisatelj Vladimir Makanin (13. marec), ameriški pisatelj Thomas Pynchon (8. maj) in francoski psihiater Boris Cyrulnik (26. julij). Pisatelji Salman Rushdie (19. junij), Viktor Jerofejev (19. september), Paolo Rumiz (20. december) in Jean Echenoz (26. december) bodo stari 70 let, prav toliko pa še trije Američani: psihiater Edmund J. Bourne, novinar Alan Weisman in znanstvenica Temple Grandin. Deset let mlajši so srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, poljski pisatelj Paweł Huelle, češka pisateljica Tereza Boučková in francoski pisatelj Patrick Deville, 50 let pa bodo dopolnili Andrej E. Skubic, Rudi Podržaj, Marie NDiaye, Jeroen Olyslaegers, Timur Vermes in Andreas Weber.

Za konec pa še najpomembnejše. Vse leto 2017 se bomo po vsem svetu spominjali 100-letnice revolucije v Rusiji. Veliko novih knjig je že izšlo in še jih bo, toda najboljša je že napisana. In tudi prevedena v slovenščino. Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

 

Maurice Béjart

Čigavo življenje?

Isadora Duncan

Moje življenje

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

22.02.2018

Dvojna obletnica Gabrieleja d’Annunzia – poeta in hujskača, svetovljana in fašista, bonvivana in puščavnika »

Prvega marca bo minilo 80 let od smrti, le malo zatem (12. marca) pa 155 let od rojstva vsestranskega italijanskega literata, umetnika in gizdalina, pesnika in plejboja, megalomana, genija in monstruma Gabrieleja d’Annunzia (1863–1938). To je lepa priložnost, da se tudi Slovenci spomnimo njegove življenjske zgodbe, ki sta nam jo v knjigi Ščuka. Gabriele d’Annunzio – pesnik, zapeljivec in vojni pridigar mojstrsko razgrnila britanska biografinja Lucy Hughes-Hallett (2013) in prevajalec Andrej E. Skubic (2016). In kaj so o njej zapisali slovenski recenzenti?

Matej Bogataj je zapisal, da je »fascinantna, a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.«

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.01.2018

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes »

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.12.2017

Ob 100. obletnici rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1972 »

V predbožičnem času, ko srečujemo same bolj ali manj okrogle obletnice, skozi časovno lino pa si ogledujemo že njihov novi odmerek prihodnje leto, se spomnimo še ene, ki se bo dopolnila v četrtek, 21. decembra. Takrat bo minilo sto let od rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla.

Heinrich Böll (1917–1985) je pri nas eden tistih napol neznancev, ki pripadajo nekako svetu (pol)preteklosti: kdor ni vsaj nekoliko starejšega letnika, da bi se ga še spomnil iz tedenskih obzornikov na televiziji, o njem bržkone le malo ve. A po krivici, saj ga imamo kar nekaj prevedenega – če mislimo le na Bölla kot pisatelja. Po enaki krivici pa tudi zato, ker se zdi, da pri Heinrichu Böllu podatek, da je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, skoraj utone v biografskem oceanu pomenov in smislov, ki jih je kot osebnost dal literaturi, povojni nemški in evropski družbi in politiki ter nič manj kar človeštvu kot celoti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

03.12.2017

300. obletnica rojstva nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna »

Za Nemce – pa ne le tiste, ki jih zanimata umetnost in zgodovina, še zlasti antika – je leto 2017 leto Johanna Joachima Winckelmanna, slovitega nemškega učenjaka, »očeta« umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Rodil se je namreč pred 300 leti, sicer šele 9. decembra, vendar rojaki obeležujejo obletnico njegovega rojstva vse leto, njihova pozornost pa mu bo posvečena tudi prihodnje leto, ko bo – 8. junija250. obletnica njegove tragične smrti. Večino dogodkov, povezanih z obletnicama, prireja Winckelmannova družba z Winckelmannovim muzejem, ki domuje na Winckelmannovi ulici v Stendalu, mestu v deželi Saška-Anhalt, kjer se je rodil. Winckelmannovo leto, ki ima tudi mednarodni značaj – dejavnosti potekajo še v 14 drugih državah –, bo sklenil mednarodni kongres v Berlinu in Stendalu, katerega tema je »umetnost in svoboda«.

Johanna Joachima Winckelmana in njegovo delo poznajo pri nas le redki izmed tistih, ki z umetnostjo starega veka niso tesno povezani kot strokovnjaki. Vse do pred nekaj leti ni bilo v slovenščini dostopno niti eno samo Winckelmannovo delo – cobiss ga prvič prepozna šele leta 2008, ko je bil predstavljen v Novi reviji –, in šele leta 2013 smo dobili prevod njegovega najpomembnejšega in najvplivnejšega dela – Zgodovine umetnosti starega veka (Geschichte der Kunst des Alterthums, 1764).

objavljeno v rubriki: Priporočamo