Novica

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov

08.01.2017

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka. Pripomnimo, da Isadora Duncan ni ravno cenila klasičnega baleta, »Sovražim balet, zdi se mi ponarejena in smešna umetnost – pravzaprav zunaj meja vseh umetnosti,« je zapisala v svoji avtobigrafiji. Kako je nastal balet Isadora in kako se je začelo sodelovanje Plisecke in Béjarta, pa boste lahko izvedeli iz avtobiografije Jaz, Maja Plisecka, ki izide letos v naši zbirki Poteze.

Še ena glasbena obletnica: 8. junija bo 80-letnica prve izvedbe kantate Carmina Burana v Frankfurtu. Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) je verjetno še danes eno najpogosteje uprizorjenih pétih del. Najbrž ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj Vsemogočne Fortune, in nikogar, ki se mu ob njej ne bi naježila koža. Kantata sestoji iz petih delov in 25 stavkov oziroma pesmi, izbranih iz zbirke latinskih, srednjevisokonemških in deloma starofrancoskih pesmi, ki so jo leta 1803 odkrili v benediktinski opatiji Benediktbeuern v dolini reke Loisach na Bavarskem. V Modrijanovi izdaji teh pesmi, ki jo je pripravil dr. Primož Simoniti, pa je objavljenih petintrideset pesmi – v izvirniku in prevodu – trinajst pa je takih, ki so uglasbene za kantato.

18. junija bo 110-letnica rojstva ruskega pisatelja Varlama Šalamova. V svoji domači knjižnici imate veliko vrzel, če v njej še ni njegove mojstrovine – Kolimskih zgodb. Svetujemo čimprejšnji nakup, do 31. januarja so na voljo za samo 16 evrov (800 strani!).

18. julija bo 200-letnica smrti Jane Austen. Pri Modrijanu vas bomo ponovno povabili k branju biografskega romana, ki ga je tej večni pisateljici posvetila kanadska literatka Carol Shields.

Konec leta sta na vrsti obletnici rojstva nemškega nobelovca Heinricha Bölla in nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna. Prvi se je rodil 21. decembra 1917, drugi pa 9. decembra 1717. 100- in 300-letnica rojstva sta priložnost, da opozorimo na njuni knjigi Kaj bo iz tega fanta? in Zgodovina umetnosti starega veka.

Letos bo zaokrožilo svoja leta več pisateljev in pisateljic, katerih knjige smo izdali pri Modrijanu. 2. oktobra bo 90 let dopolnila nemška teologinja Uta Ranke-Heinemann, avtorica knjige Evnuhi za nebeško kraljestvo (16 € v ponudbi ob naši 20-letnici). 80. rojstni dan bodo praznovali ruski pisatelj Vladimir Makanin (13. marec), ameriški pisatelj Thomas Pynchon (8. maj) in francoski psihiater Boris Cyrulnik (26. julij). Pisatelji Salman Rushdie (19. junij), Viktor Jerofejev (19. september), Paolo Rumiz (20. december) in Jean Echenoz (26. december) bodo stari 70 let, prav toliko pa še trije Američani: psihiater Edmund J. Bourne, novinar Alan Weisman in znanstvenica Temple Grandin. Deset let mlajši so srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, poljski pisatelj Paweł Huelle, češka pisateljica Tereza Boučková in francoski pisatelj Patrick Deville, 50 let pa bodo dopolnili Andrej E. Skubic, Rudi Podržaj, Marie NDiaye, Jeroen Olyslaegers, Timur Vermes in Andreas Weber.

Za konec pa še najpomembnejše. Vse leto 2017 se bomo po vsem svetu spominjali 100-letnice revolucije v Rusiji. Veliko novih knjig je že izšlo in še jih bo, toda najboljša je že napisana. In tudi prevedena v slovenščino. Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

 

Maurice Béjart

Čigavo življenje?

Isadora Duncan

Moje življenje

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

23.10.2017

Zbirka Poteze je zaključena – vabljeni na veliko razprodajo od 23. oktobra 2017 do 31. januarja 2018 »

Literatura, glasba, ples, film, slikarstvo, arhitektura in zgodovinske prelomnice – o vsem tem pišejo Poteze. Veliki književniki in drugi umetniki – o sebi in o drugih ...

Kako do Potez?

● 14 knjig lahko kupite v naši spletni trgovini

● obiščite Slovenski knjižni sejem (od 22. do 26. novembra 2017), kjer lahko izbirate med vsemi 24 naslovi, ki so na zalogi

● pišite na naslov prodaja@modrijan.si

● pokličite brezplačno telefonsko številko 080 23 64 ali Modrijanov klicni center na 01 430 57 34

● obiščite nas na Poljanski cesti 15 v Ljubljani (od 8. do 15. ure)

● knjige so na voljo tudi v Modrijanovi knjigarni na Cankarjevem trgu 17 v Škofji Loki

objavljeno v rubriki: Priporočamo

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo