Novica

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero

28.04.2017

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

Béjart je poslanico za dan plesa napisal leta 1997, Plisecka pa leto prej. Avtorica letošnje poslanice (prevedena je tudi v slovenščino) je Trisha Brown, ameriška plesalka, koreografinja in umetniška direktorica Trisha Brown Company.

Maurice Béjart

Čigavo življenje?

Isadora Duncan

Moje življenje

Balet SNG Maribor je marca premierno uprizoril baletni triptih Favn – Carmen – Bolero po glasbi Clauda Debussyja, Rodiona Ščedrina in Mauricea Ravela ter v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja. Valentina Turcu, ki se je izobraževala tudi v skupini Béjart Ballet in na Akademiji Rudra Béjart, je Carmen ustvarila leta 2011 za Balet Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) Split in jo v Mariboru premierno predstavila leta 2014. Lani je Balet SNG Maribor s Favnom in Carmen gostoval na Dubrovniškem poletnem festivalu, s triptihom pa 9. maja prihaja na gostovanje v Ljubljano (Gallusova dvorana CD; predstava je razprodana). Balet Bolero ali Walking Mad je kreacija švedskega koreografa Johana Ingerja; premierno je bil predstavljen leta 2001 v Nizozemskem plesnem gledališču (NDT) v Haagu.
Vse tri balete je plesala tudi Maja Plisecka: Béjartov Bolero leta 1975 v Bolšoju; glasbo za baletno suito Carmen je njen mož Rodion Ščedrin zložil posebej zanjo (koreograf je bil Alberto Alonso), prvič pa jo je plesala aprila 1967 (še ena obletnica!) v Bolšoju; Favnovo popoldne je po koreografiji Nižinskega zaplesala leta 2003, pri 78 letih, v Parizu.
Maurice Béjart Maja Plisecka
Plisecka v baletu Isadora Plisecka v Carmen
Plisecka pri 78 letih pleše Favnovo popoldne Walking Mad (Bolero) Johana Ingerja
   
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

13.01.2017

Tragedija ljudstva – največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o ruski revoluciji v slovenščini »

Ena najpomembnejših stoletnic v letu 2017 je obletnica ruske revolucije. In tako kot so pred tremi leti na knjižne police druga za drugo prihajale knjige o prvi svetovni vojni, se bodo letos mnogi zgodovinarji, pisatelji in njihovi založniki posvetili ruski revoluciji. Pri Modrijanu si nam s tem ni bilo treba beliti glav, kajti največja, najboljša in najizčrpnejša knjiga o njej je bila napisana že pred dvajsetimi leti, od januarja 2014 pa je na voljo tudi v slovenščini. To je Tragedija ljudstva britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa.

Figes je eden največjih poznavalcev ruske revolucije v Evropi. O njej je napisal tri knjige, poleg Tragedije ljudstva (A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891–1924; 1996) še knjigi Interpretacija ruske revolucije (Interpreting the Russian Revolution: The Language and Symbols of 1917; 1999) in Kmečka Rusija, Državljanska vojna (Peasant Russia, Civil War; 1989). Za Tragedijo ljudstva je prejel številne književne nagrade.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.12.2016

Naj bo knjiga! Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas »

Leto 2016 se poslavlja. Pri Modrijanu smo ga sklenili z več kot 30 knjižnimi novostmi, z zbirko Bralec smo pripotovali do številke 100 in še čez, Svile se je nabralo za najmanj 25 večerov – odvisno, kako hitri bralci ste –, galerijo avtobiografij in biografij smo dopolnili z nekaj imenitnimi deli, nazadnje s Ščuko, eno najboljših knjig leta 2013, državljanom Slovenije smo za 25-letnico podarili Slovensko zgodovino ... Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas!

Naj bo knjiga! je že več let Modrijanov moto za konec leta. December je čas obdarovanja, in kdor bere, obdaruje s knjigo.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo