Novica

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero

28.04.2017

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

Béjart je poslanico za dan plesa napisal leta 1997, Plisecka pa leto prej. Avtorica letošnje poslanice (prevedena je tudi v slovenščino) je Trisha Brown, ameriška plesalka, koreografinja in umetniška direktorica Trisha Brown Company.

Maurice Béjart

Čigavo življenje?

Isadora Duncan

Moje življenje

Balet SNG Maribor je marca premierno uprizoril baletni triptih Favn – Carmen – Bolero po glasbi Clauda Debussyja, Rodiona Ščedrina in Mauricea Ravela ter v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja. Valentina Turcu, ki se je izobraževala tudi v skupini Béjart Ballet in na Akademiji Rudra Béjart, je Carmen ustvarila leta 2011 za Balet Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) Split in jo v Mariboru premierno predstavila leta 2014. Lani je Balet SNG Maribor s Favnom in Carmen gostoval na Dubrovniškem poletnem festivalu, s triptihom pa 9. maja prihaja na gostovanje v Ljubljano (Gallusova dvorana CD; predstava je razprodana). Balet Bolero ali Walking Mad je kreacija švedskega koreografa Johana Ingerja; premierno je bil predstavljen leta 2001 v Nizozemskem plesnem gledališču (NDT) v Haagu.
Vse tri balete je plesala tudi Maja Plisecka: Béjartov Bolero leta 1975 v Bolšoju; glasbo za baletno suito Carmen je njen mož Rodion Ščedrin zložil posebej zanjo (koreograf je bil Alberto Alonso), prvič pa jo je plesala aprila 1967 (še ena obletnica!) v Bolšoju; Favnovo popoldne je po koreografiji Nižinskega zaplesala leta 2003, pri 78 letih, v Parizu.
Maurice Béjart Maja Plisecka
Plisecka v baletu Isadora Plisecka v Carmen
Plisecka pri 78 letih pleše Favnovo popoldne Walking Mad (Bolero) Johana Ingerja
   
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

07.01.2016

Deveti natis Jančarjevega romana To noč sem jo videl; med prevodi še italijanski in angleški »

To noč sem jo videl, deveti roman Draga Jančarja, je izšel 10. septembra 2010. Tomo Vidic, eden njegovih prvih bralcev pa tudi recenzentov, je v začetku oktobra 2010 v Primorskih novicah naklado 1500 izvodov ocenil kot drzno (vendar le na prvi pogled). Imel je prav, romani slovenskih pisateljev in pisateljic izhajajo v zelo skromnih nakladah, v nekaj sto izvodih, pa še teh ni lahko prodati. A prav je imel tudi v tem, da »v tej drznosti ni nobenega tveganja« – prvi natis romana je bil namreč razprodan v treh mesecih, na prvi pogled drzni pa so bili tudi vsi nadaljnji natisi, tako da je bilo v petih letih po izidu prodanih že blizu 10 tisoč izvodov.
Jančarjev roman je leta 2011 prejel Delovo nagrado Kresnik in bil izbran za tekmovanje srednješolcev v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Drugih priznanj v domovini – razen odličnega sprejema pri kritikih in bralcih – žal ni bilo mogoče pričakovati, so pa začeli drug za drugim izhajati prevodi v druge jezike. Najbolj so pohiteli na Hrvaškem, kjer je roman izšel že leta 2012 (Noćas sam je vidio). Do konca leta 2015 je izšlo kar enajst prevodov, po hrvaškem še bolgarski (Tazi noš ja vidjah, 2013), ruski (Etoj noč'ju ja ee videl, 2013), francoski (Cette nuit, je l’ai vue, 2014), poljski (Widziałem ją tej nocy, 2014), romunski (Azi-noapte am văzut-o, 2014), makedonski (Taa nok ja vidov nea, 2014), srbski (Te noći sam je video, 2015), finski (Sinä yönä näin hänet, 2015), nemški (Die Nacht, als ich sie sah, 2015) in italijanski (Stanotte l'ho vista, 2015).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: Priporočamo

30.11.2015

»Bajse« – knjige z več kot 700 stranmi še en teden po sejemskih cenah samo na www.modrijan.si »

Na knjižnem sejmu, ki je v nedeljo zaprl vrata, je Modrijan ponudil več knjig z obsegom več kot 700 strani. Da bi čim več kupcem olajšali nakup, smo nekaterim krepko znižali cene, tudi za 50 odstotkov ali več. Morda ste ob pogledu nanje nemočno zavzdihnili, češ da se vam s takimi »bajsami« res ne ljubi hoditi naokoli. In zdaj vam je mogoče malo žal.
Nam je tudi. Zato vam šest najprivlačnejših po sejemskih cenah nudimo še en teden po sejmu, in to samo ob spletnem nakupu na www.modrijan.si.
Naročite »večni« roman Gargantua in Pantagruel (zaloga je pičla), spomine Salmana Rushdieja Joseph Anton ali njegov roman Tla pod njenimi nogami (ki ima »moč spreminjati književnost in samo svetovno literaturo«), presunljive Kolimske zgodbe Varlama Šalamova (po besedah Bernarda Nežmaha »eno najveličastnejših stvaritev človekovega uma«), Figesovo monumentalno Tragedijo ljudstva ali pa Daviesovo Zgodovino Evrope v dveh (debelih) zvezkih.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

29.11.2015

Naj bo knjiga! – Tudi ob koncu leta 2015 se obdarujemo s knjigami »

»Knjiga je najlepše darilo« je zguljena fraza, ki jo ponavljamo zlasti v tem času leta, ko si mnogi razbijajo glavo z vprašanjem, kaj komu podariti poleg najlepših želja ob koncu »starega« in na začetku novega leta. Tisti, ki veliko beremo in knjige tudi kupujemo, s tem nimamo težav – knjige so vsepovsod okrog nas, o knjigah razmišljamo, se pogovarjamo, jih drug drugemu priporočamo ... Zato bi bili naši najbližji, prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji ... najbrž presenečeni, če bi jim podarili, na primer, dišečo svečo.
Za darilo je seveda primerna vsaka knjiga, pri Modrijanu pa smo za lažjo odločitev izbrali 30 knjig najrazličnejših zvrsti. 10 izmed njih je na voljo v »Ponudbi tedna«, ki velja vse do 31. decembra 2015.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.10.2015

Imamo nobelovko – Svetlana Aleksijevič, avtorica knjige Černobilska molitev »

Letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je beloruska pisateljica in novinarka Svetlana Aleksandrovna Aleksijevič. Švedsko akademijo je prepričala njena »mnogoglasna pisava, s katero je postavila spomenik trpljenju in pogumu v našem času«.

Svetlana Aleksijevič (roj. 1948) se je kot novinarka, dopisnica in tudi učiteljica ukvarjala z različnimi literarnimi zvrstmi (kratkimi zgodbami, eseji, reportažami). Pri tem je razvila metodo, s katero se je literarno »v največji možni meri približevala stvarnemu življenju« in tako glasove posameznikov zlagala v ›sestavljanko‹ sodobne resničnosti. ›Mali človek‹ v njenih knjigah pripoveduje o času in samem sebi; iz tega je zrasla posebna literarna zvrst: polifoni izpovedni roman, v katerem se iz malih zgodb poraja velika zgodba – zgodba o 20. stoletju.

objavljeno v rubriki: Priporočamo