E-novice

Novica

Marxove ideje še niso za v staro šaro – 200. obletnico njegovega rojstva obeležuje ves svet

29.04.2018

Če nanj gledamo pozitivno, je Marx daljnovidni prerok družbenega in gospodarskega razvoja ter zagovornik emancipatorne preobrazbe države in družbe. Če nanj gledamo negativno, je eden najodgovornejših za vse pogubne in zlohotne lastnosti sodobnega sveta.
Jonathan Sperber

Medtem ko se pri nas vse leto 2018 bolj ali manj vrti okoli »praznovanja smrti«, se dobršen del preostalega sveta – torej še zdaleč ne samo Evrope – poklanja »rojstvu«, in to enega največjih novoveških mislecev (zahodne) Evrope, Karla Marxa, ki se je rodil pred 200 leti, 5. maja 1818, v mestu Trier v Nemčiji. Leto 2018 je torej tudi leto Karla Marxa (spomnimo še, da je bila jeseni 2017 150-letnica izida prvega dela Kapitala, februarja letos pa 170-letnica Komunističnega manifesta) – leto spomina nanj in na njegovo dediščino ter razmere, ki so v njegovem času vladale v Evropi pa tudi drugod po svetu.

Dandanes, v času poglobljene in zaostrene družbene neenakosti, so političnoekonomske ideje iz časov začetkov delavskega gibanja v Evropi tudi za nas na precej akuten način ponovno aktualne. Gre za to, ali bomo (kot evropska družba, kot človeštvo) pristali na ta čas vzpenjajoči se model popolnoma asimetričnega razporejanja družbenega bogastva, nezmerno bogatenje peščice in siromašenje nepreglednih množic, ali pa tudi v prihodnosti delovali za razvoj uravnoteženo strukturirane družbe, v kateri bo imel vsak posameznik na voljo načeloma vse možnosti tako za realizacijo svojih ustvarjalnih potencialov kakor tudi za doseganje individualne sreče. Čeprav se ob iskrenem razmisleku take dileme zdijo odvečne, pa v realnih sodobnih družbah tudi po 200 letih še vedno ohranjajo svojo vnetljivo revolucionarnost.
V preteklosti so marksizem – oziroma nauk, ki so ga izoblikovali Marxovi nasledniki – že ugrabljale različne ideologije in ga vpregale za svoje interese, marsikdaj tudi z dokaj nesrečno roko. Toda Marxove ideje niti danes še niso za v staro šaro. Nastajajo nove in nove študije, ki odkrivajo mnoge prednosti, ki jih lahko pridobimo tudi mi, v sodobnih družbah in ekonomijah.

Karl Marx – 200 let

200. obletnico rojstva Karla Marxa najrazkošneje obeležujejo v njegovi domovini, še posebej v Trierju. Kitajska je ob tej priložnosti mestu poklonila 4,4 metra visok bronast spomenik. (Sprejem tega veličastnega darila je sprožil tudi nasprotovanja, zlasti skrajne desnice, a trierskega mestnega sveta to ni omajalo – bronasti Marx trdno stoji in bo uradno odkrit na slovesnosti ob Marxovem rojstnem dnevu.) V Deželnem muzeju Porenja (Rheinisches Landesmuseum) bo do 21. oktobra na ogled razstava »Karl Marx, 1818–1883. Življenje. Delo. Čas.« (Leben. Werk. Zeit.); v Mestnem muzeju (Stadtmuseum Simeonstift) si bo mogoče ogledati razstavo »Življenjske postaje« (Stationen eines Lebens); v Muzeju hiša Karla Marxa (Museum Karl-Marx-Haus) so postavili novo stalno razstavo; razstave spremljajo številne druge prireditve (oglejte si program). Konference, predavanja, simpozije, razstave ob Marxovi 200-letnici že mesece prirejajo tudi v mnogih drugih nemških mestih, največ v Berlinu, pa v Veliki Britaniji in na Irskem, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ... Sredi junija bo mednarodna konferenca o Karlu Marxu v Patni (Indija). Fundacija Rosa Luxemburg in Društvo Helle Panke (Berlin) sta odprla spletni portal marx200.org, na katerem lahko spremljamo dogajanje ob Marxovem jubileju po vsem svetu. Marxovi rojaki so poskrbeli tudi za »spominke« – Berlinska državna kovnica je skovala jubilejne srebrnike (brez apoena, na prodaj so za 29,90 €), med zbiratelji zelo iskani pa so tudi bankovci za 0 €, ki jih je, po zgledu ničevrskih bankovcev Evropske centralne banke, že lani »dal v obtok« berlinski DDR Museum, letos pa ponuja svojo serijo trierski turistični biro. V knjigarnah je mnogo novih biografij in študij o Karlu Marxu pa tudi novih izdaj in ponatisov Marxovih del.

Galerija:
1 – Maketa kipa Karla Marxa, darila Kitajske mestu Trier
2 – Letak razstave »Življenje. Delo. Čas.« v Trierju
3 – Načrt Trierja z obema muzejema in hišo Karla Marxa
4 – Naslovnica spletnega portala Marx200.org
5 – Letak mednarodne konference »Karl Marx – Življenje, ideje, vpliv« v Patni (Indija)
6 – Spominski srebrnik iz Berlinske državne kovnice
7 – Ničevrski bankovec (DDR Museum, Berlin)

Pri založbi Modrijan je pred štirimi leti izšel obsežen življenjepis z naslovom Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki ga je leta 2013 objavil izjemni poznavalec Evrope 19. stoletja, ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Leta 2014 je knjiga Sperberju prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado, nemškemu prevodu – izšel je celo pred izvirnikom – pa so sledili prevodi v španščino, portugalščino, francoščino, slovenščino, turščino, kitajščino, japonščino in iranščino. Za slovenski prevod je poskrbel Andrej E. Skubic.

Iz Uvoda

Do 31. maja na voljo za samo 29 €:
 
Priporočamo tudi:
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

23.10.2017

Zbirka Poteze je zaključena – vabljeni na veliko razprodajo od 23. oktobra 2017 do 31. januarja 2018 »

Literatura, glasba, ples, film, slikarstvo, arhitektura in zgodovinske prelomnice – o vsem tem pišejo Poteze. Veliki književniki in drugi umetniki – o sebi in o drugih ...

Kako do Potez?

● 14 knjig lahko kupite v naši spletni trgovini in v spletni knjigarni Bukla

● obiščite Slovenski knjižni sejem (od 22. do 26. novembra 2017), kjer lahko izbirate med vsemi 24 naslovi, ki so na zalogi

● pišite na naslov prodaja@modrijan.si

● pokličite brezplačno telefonsko številko 080 23 64 ali Modrijanov klicni center na 01 430 57 34

● obiščite nas na Poljanski cesti 15 v Ljubljani (od 8. do 15. ure)

● knjige so na voljo tudi v Modrijanovi knjigarni na Cankarjevem trgu 17 v Škofji Loki

objavljeno v rubriki: Priporočamo

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.