E-novice

Novica

Marxove ideje še niso za v staro šaro – 200. obletnico njegovega rojstva obeležuje ves svet

29.04.2018

Če nanj gledamo pozitivno, je Marx daljnovidni prerok družbenega in gospodarskega razvoja ter zagovornik emancipatorne preobrazbe države in družbe. Če nanj gledamo negativno, je eden najodgovornejših za vse pogubne in zlohotne lastnosti sodobnega sveta.
Jonathan Sperber

Medtem ko se pri nas vse leto 2018 bolj ali manj vrti okoli »praznovanja smrti«, se dobršen del preostalega sveta – torej še zdaleč ne samo Evrope – poklanja »rojstvu«, in to enega največjih novoveških mislecev (zahodne) Evrope, Karla Marxa, ki se je rodil pred 200 leti, 5. maja 1818, v mestu Trier v Nemčiji. Leto 2018 je torej tudi leto Karla Marxa (spomnimo še, da je bila jeseni 2017 150-letnica izida prvega dela Kapitala, februarja letos pa 170-letnica Komunističnega manifesta) – leto spomina nanj in na njegovo dediščino ter razmere, ki so v njegovem času vladale v Evropi pa tudi drugod po svetu.

Dandanes, v času poglobljene in zaostrene družbene neenakosti, so političnoekonomske ideje iz časov začetkov delavskega gibanja v Evropi tudi za nas na precej akuten način ponovno aktualne. Gre za to, ali bomo (kot evropska družba, kot človeštvo) pristali na ta čas vzpenjajoči se model popolnoma asimetričnega razporejanja družbenega bogastva, nezmerno bogatenje peščice in siromašenje nepreglednih množic, ali pa tudi v prihodnosti delovali za razvoj uravnoteženo strukturirane družbe, v kateri bo imel vsak posameznik na voljo načeloma vse možnosti tako za realizacijo svojih ustvarjalnih potencialov kakor tudi za doseganje individualne sreče. Čeprav se ob iskrenem razmisleku take dileme zdijo odvečne, pa v realnih sodobnih družbah tudi po 200 letih še vedno ohranjajo svojo vnetljivo revolucionarnost.
V preteklosti so marksizem – oziroma nauk, ki so ga izoblikovali Marxovi nasledniki – že ugrabljale različne ideologije in ga vpregale za svoje interese, marsikdaj tudi z dokaj nesrečno roko. Toda Marxove ideje niti danes še niso za v staro šaro. Nastajajo nove in nove študije, ki odkrivajo mnoge prednosti, ki jih lahko pridobimo tudi mi, v sodobnih družbah in ekonomijah.

Karl Marx – 200 let

200. obletnico rojstva Karla Marxa najrazkošneje obeležujejo v njegovi domovini, še posebej v Trierju. Kitajska je ob tej priložnosti mestu poklonila 4,4 metra visok bronast spomenik. (Sprejem tega veličastnega darila je sprožil tudi nasprotovanja, zlasti skrajne desnice, a trierskega mestnega sveta to ni omajalo – bronasti Marx trdno stoji in bo uradno odkrit na slovesnosti ob Marxovem rojstnem dnevu.) V Deželnem muzeju Porenja (Rheinisches Landesmuseum) bo do 21. oktobra na ogled razstava »Karl Marx, 1818–1883. Življenje. Delo. Čas.« (Leben. Werk. Zeit.); v Mestnem muzeju (Stadtmuseum Simeonstift) si bo mogoče ogledati razstavo »Življenjske postaje« (Stationen eines Lebens); v Muzeju hiša Karla Marxa (Museum Karl-Marx-Haus) so postavili novo stalno razstavo; razstave spremljajo številne druge prireditve (oglejte si program). Konference, predavanja, simpozije, razstave ob Marxovi 200-letnici že mesece prirejajo tudi v mnogih drugih nemških mestih, največ v Berlinu, pa v Veliki Britaniji in na Irskem, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ... Sredi junija bo mednarodna konferenca o Karlu Marxu v Patni (Indija). Fundacija Rosa Luxemburg in Društvo Helle Panke (Berlin) sta odprla spletni portal marx200.org, na katerem lahko spremljamo dogajanje ob Marxovem jubileju po vsem svetu. Marxovi rojaki so poskrbeli tudi za »spominke« – Berlinska državna kovnica je skovala jubilejne srebrnike (brez apoena, na prodaj so za 29,90 €), med zbiratelji zelo iskani pa so tudi bankovci za 0 €, ki jih je, po zgledu ničevrskih bankovcev Evropske centralne banke, že lani »dal v obtok« berlinski DDR Museum, letos pa ponuja svojo serijo trierski turistični biro. V knjigarnah je mnogo novih biografij in študij o Karlu Marxu pa tudi novih izdaj in ponatisov Marxovih del.

Galerija:
1 – Maketa kipa Karla Marxa, darila Kitajske mestu Trier
2 – Letak razstave »Življenje. Delo. Čas.« v Trierju
3 – Načrt Trierja z obema muzejema in hišo Karla Marxa
4 – Naslovnica spletnega portala Marx200.org
5 – Letak mednarodne konference »Karl Marx – Življenje, ideje, vpliv« v Patni (Indija)
6 – Spominski srebrnik iz Berlinske državne kovnice
7 – Ničevrski bankovec (DDR Museum, Berlin)

Pri založbi Modrijan je pred štirimi leti izšel obsežen življenjepis z naslovom Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki ga je leta 2013 objavil izjemni poznavalec Evrope 19. stoletja, ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Leta 2014 je knjiga Sperberju prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado, nemškemu prevodu – izšel je celo pred izvirnikom – pa so sledili prevodi v španščino, portugalščino, francoščino, slovenščino, turščino, kitajščino, japonščino in iranščino. Za slovenski prevod je poskrbel Andrej E. Skubic.

Iz Uvoda

Do 31. maja na voljo za samo 29 €:
 
Priporočamo tudi:
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: Priporočamo

16.09.2015

Obstajajo knjige, ob katerih boste lahko začutili, da niste sami – Ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni »

Alzheimerjeve bolezni v splošnem ne uvrščamo neposredno med duševne bolezni (ampak jo najprej prištevamo k demenci), pa vendar to je. O njej načeloma ne govorimo kot o smrtni, o usodni bolezni, pa vendar to je. O njej ne razmišljamo kot o raku, pa vendar to je.
Alzheimerjeva bolezen, ki pripelje s seboj številne duševne bolezni in motnje (depresijo, paranojo, shizofrenijo …), je dosmrtna in usodna bolezen, je rak, ki ne napade (vsaj dolgo časa ne) telesa, temveč dušo. In to ne le duše bolnika, temveč z enako brezobzirno močjo tudi duše vseh, ki ga imajo srčno radi. V nekaterih leposlovnih delih na to temo pa tudi priročnikih idr. strokovni oz. poljudnoznanstveni literaturi o demenci lahko beremo o načinih, kako demenco vsaj preložiti na čim poznejši čas, kako jo blažiti – blažila pa so vpletena tudi v samo čtivo; tako lahko beremo, da morda dementni res izgubijo »vse«, ne izgubijo pa ljubezni; N. Sparks nam v Beležnici celo postreže z že kar nadrealističnim prizorom povrnitve (celotnega) spomina glavne junakinje, pa čeprav le za nekaj minut.
Aleksandra Kocmut, avtorica knjige Čisto sam na svetu, vidi v alzheimerjevi bolezni, ki jo je imela priložnost spoznati neposredno, saj se je lotila njenega očeta pri 50. letu in ga mrcvarila dolgih 26 let, nadvse krut, a hkrati neizpodbiten argument znane misli, da »je treba živeti tukaj in zdaj«, pa tudi tiste, da ne smemo z ničimer odlašati, in podobnih.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

24.02.2015

Pred izletom na splet – na naši spletni strani lahko preberete in natisnete 42 izletov iz knjige Lepi izleti vabijo »

Sneg in mraz, ki sta nam polepšala kratek čas zime, morda napovedujeta vsaj nekaj lepih in suhih spomladanskih dni, in nanje se kaže dobro pripraviti. Ne le na obdelovanje vrtičkov, temveč tudi na krepitev duha in telesa, za kar so lepi in končno malo daljši dnevi kot naročeni. Zlasti ob koncu tedna nas rado povleče ven, v naravo, in Slovenci imamo to srečo, da nam za čudovito izletniško doživetje sploh ni treba daleč. Pa tudi istih koncev nam ni treba spet in spet obiskovati, saj je v Sloveniji kljub njeni majhnosti ogromno prelepih kotičkov, tudi takšnih, kjer lahko uživamo čisto sami. ... No, lahko se zgodi, da se nam pridruži kak osamljeni popotnik, in nobeno naključje ne bo, če bo stiskal k sebi katerega izmed popotniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu, ki jih je napisal Željko Kozinc.

Kozinc je Slovenijo prerajžal podolgem in počez, svoja doživetja pa skrbno popisal v sedmih knjigah, začenši s prvo knjigo Lep dan kliče.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

19.11.2014

Knjiga je najlepše darilo – tako je vedno bilo in vedno bo; a lahko je ta knjiga drugačna kot običajno »

Zdaj zdaj bo december, in če hočemo ali ne, se bo praznični »duh« vrtinčil vseokrog nas, več bo druženja, več prijaznosti med ljudmi, dobrih želja in veselih pričakovanj. Pa tudi daril. Pri Modrijanu kupce in ljubitelje naših knjig ob koncu leta večkrat opozorimo na najboljše in najlepše knjige za decembrsko obdarovanje: toliko jih je, da utegne biti izbira precej zahtevna. »Naj bo knjiga! je naše priporočilo, in toliko bolje, če je ta nekaj posebnega.
Knjiga Deset zgodb o kajenju je prvenec nadarjenega britanskega pisatelja in literarnega kritika Stuarta Eversa. Zbirka kratkih zgodb je izšla leta 2011 pri ugledni založbi Picador, ki je pozneje izdala še Eversov roman If This Is Home in že napoveduje njegovo drugo zbirko – Your Father Sends His Love – ki bo izšla maja drugo leto. Evers je za zbirko prejel nagrado londonskega knjižnega sejma, veliko pozornost pa je knjiga vzbudila tudi zaradi nenavadne »embalaže« – ena od izdaj je namreč na voljo v ovitku, ki posnema cigaretno škatlico: knjižica je vložena v kompaktno škatlo s pokrovom, ki ga odpremo podobno kot pokrovček cigaretne škatlice. Ideja in izvedba sta nastali pod streho londonskega oblikovalskega studia Two Associates.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

20.06.2014

Kam na izlet? Najprej na splet! – Željko Kozinc vabi na lepe izlete po Sloveniji in zamejstvu »

Poletje je idealen čas za branje in »izletovanje«. Založba Modrijan že leta skrbi za oboje, in to včasih kar v enem zamahu. Če vas je torej na izlet povabila katera izmed »zgodb« v Kozinčevih izletniških vodnikih, ste ubili dve muhi na en mah, kajti te knjige nudijo mnogo več kot klasični vodniki; ti nas pač napotijo levo ali desno, nam povedo, kaj je mogoče videti na poti, ki jo ubiramo, in potem je tu še kak koristen turistični napotek. Pa fotografije in risbe. Vsekakor so to zelo uporabni priročniki, še posebej, če jih lahko vtaknemo v žep. Kozinčevi vodniki pa so drugačni, saj poleg vsega tistega, kar potrebuje človek, ko išče idejo za potep, nudi tudi bralski užitek. Željko Kozinc je pač pisatelj!

Nov vodnik Željka Kozinca Lepi izleti vabijo ni ravno za v žep.

objavljeno v rubriki: Priporočamo