E-novice

Novica

Marxove ideje še niso za v staro šaro – 200. obletnico njegovega rojstva obeležuje ves svet

29.04.2018

Če nanj gledamo pozitivno, je Marx daljnovidni prerok družbenega in gospodarskega razvoja ter zagovornik emancipatorne preobrazbe države in družbe. Če nanj gledamo negativno, je eden najodgovornejših za vse pogubne in zlohotne lastnosti sodobnega sveta.
Jonathan Sperber

Medtem ko se pri nas vse leto 2018 bolj ali manj vrti okoli »praznovanja smrti«, se dobršen del preostalega sveta – torej še zdaleč ne samo Evrope – poklanja »rojstvu«, in to enega največjih novoveških mislecev (zahodne) Evrope, Karla Marxa, ki se je rodil pred 200 leti, 5. maja 1818, v mestu Trier v Nemčiji. Leto 2018 je torej tudi leto Karla Marxa (spomnimo še, da je bila jeseni 2017 150-letnica izida prvega dela Kapitala, februarja letos pa 170-letnica Komunističnega manifesta) – leto spomina nanj in na njegovo dediščino ter razmere, ki so v njegovem času vladale v Evropi pa tudi drugod po svetu.

Dandanes, v času poglobljene in zaostrene družbene neenakosti, so političnoekonomske ideje iz časov začetkov delavskega gibanja v Evropi tudi za nas na precej akuten način ponovno aktualne. Gre za to, ali bomo (kot evropska družba, kot človeštvo) pristali na ta čas vzpenjajoči se model popolnoma asimetričnega razporejanja družbenega bogastva, nezmerno bogatenje peščice in siromašenje nepreglednih množic, ali pa tudi v prihodnosti delovali za razvoj uravnoteženo strukturirane družbe, v kateri bo imel vsak posameznik na voljo načeloma vse možnosti tako za realizacijo svojih ustvarjalnih potencialov kakor tudi za doseganje individualne sreče. Čeprav se ob iskrenem razmisleku take dileme zdijo odvečne, pa v realnih sodobnih družbah tudi po 200 letih še vedno ohranjajo svojo vnetljivo revolucionarnost.
V preteklosti so marksizem – oziroma nauk, ki so ga izoblikovali Marxovi nasledniki – že ugrabljale različne ideologije in ga vpregale za svoje interese, marsikdaj tudi z dokaj nesrečno roko. Toda Marxove ideje niti danes še niso za v staro šaro. Nastajajo nove in nove študije, ki odkrivajo mnoge prednosti, ki jih lahko pridobimo tudi mi, v sodobnih družbah in ekonomijah.

Karl Marx – 200 let

200. obletnico rojstva Karla Marxa najrazkošneje obeležujejo v njegovi domovini, še posebej v Trierju. Kitajska je ob tej priložnosti mestu poklonila 4,4 metra visok bronast spomenik. (Sprejem tega veličastnega darila je sprožil tudi nasprotovanja, zlasti skrajne desnice, a trierskega mestnega sveta to ni omajalo – bronasti Marx trdno stoji in bo uradno odkrit na slovesnosti ob Marxovem rojstnem dnevu.) V Deželnem muzeju Porenja (Rheinisches Landesmuseum) bo do 21. oktobra na ogled razstava »Karl Marx, 1818–1883. Življenje. Delo. Čas.« (Leben. Werk. Zeit.); v Mestnem muzeju (Stadtmuseum Simeonstift) si bo mogoče ogledati razstavo »Življenjske postaje« (Stationen eines Lebens); v Muzeju hiša Karla Marxa (Museum Karl-Marx-Haus) so postavili novo stalno razstavo; razstave spremljajo številne druge prireditve (oglejte si program). Konference, predavanja, simpozije, razstave ob Marxovi 200-letnici že mesece prirejajo tudi v mnogih drugih nemških mestih, največ v Berlinu, pa v Veliki Britaniji in na Irskem, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ... Sredi junija bo mednarodna konferenca o Karlu Marxu v Patni (Indija). Fundacija Rosa Luxemburg in Društvo Helle Panke (Berlin) sta odprla spletni portal marx200.org, na katerem lahko spremljamo dogajanje ob Marxovem jubileju po vsem svetu. Marxovi rojaki so poskrbeli tudi za »spominke« – Berlinska državna kovnica je skovala jubilejne srebrnike (brez apoena, na prodaj so za 29,90 €), med zbiratelji zelo iskani pa so tudi bankovci za 0 €, ki jih je, po zgledu ničevrskih bankovcev Evropske centralne banke, že lani »dal v obtok« berlinski DDR Museum, letos pa ponuja svojo serijo trierski turistični biro. V knjigarnah je mnogo novih biografij in študij o Karlu Marxu pa tudi novih izdaj in ponatisov Marxovih del.

Galerija:
1 – Maketa kipa Karla Marxa, darila Kitajske mestu Trier
2 – Letak razstave »Življenje. Delo. Čas.« v Trierju
3 – Načrt Trierja z obema muzejema in hišo Karla Marxa
4 – Naslovnica spletnega portala Marx200.org
5 – Letak mednarodne konference »Karl Marx – Življenje, ideje, vpliv« v Patni (Indija)
6 – Spominski srebrnik iz Berlinske državne kovnice
7 – Ničevrski bankovec (DDR Museum, Berlin)

Pri založbi Modrijan je pred štirimi leti izšel obsežen življenjepis z naslovom Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki ga je leta 2013 objavil izjemni poznavalec Evrope 19. stoletja, ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Leta 2014 je knjiga Sperberju prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado, nemškemu prevodu – izšel je celo pred izvirnikom – pa so sledili prevodi v španščino, portugalščino, francoščino, slovenščino, turščino, kitajščino, japonščino in iranščino. Za slovenski prevod je poskrbel Andrej E. Skubic.

Iz Uvoda

Do 31. maja na voljo za samo 29 €:
 
Priporočamo tudi:
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

28.02.2016

Pogum za spremembo s psihoterapevtko Sanjo Rozman – predavanje 16. marca 2016 v Klubu Cankarjevega doma »

Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. »Glava je polna, srce me boli, na trenutke mi je strašno težko. Težko razbiram misli, besede se počasi oblikujejo tako v glavi kot v srcu,« je po branju knjige zapisala psihologinja in družinska terapevtka dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Toda njene besede vas ne smejo odvrniti od branja; nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.02.2016

Naj bo zgodba o življenju kake osebe še tako navdihujoča, je lahko branje slabo napisane biografije prav klavrna izkušnja »

V Sloveniji izide iz leta v leto več biografij, tako izvirnih kakor prevedenih. V preglednici v znanstvenem članku Biografsko raziskovanje in vprašanje spola (objavljen je na spletni strani spol.si) Mihe Marinča vidimo, da jih je leta 1990 izšlo 44, 23 let pozneje pa kar 168 (str. 10). A vtis, da so biografije vse bolj priljubljene, je, vsaj kar zadeva slovenski knjižni trg, morda napačen, saj se v zadnjih desetletjih ni nič manj konstantno povečevalo tudi število izdanih knjig drugih zvrsti – romanov, pesniških zbirk, knjig za otroke in mladino ...
Biografije – zgodbe o slavnih, mogočnih, pametnih, lepih, bogatih, dobrih in zlih, skratka, izjemnih ljudeh – so bile vedno priljubljene. Pisali so jih že stari Grki in Rimljani in si neredki prav zaradi njih prislužili nesmrtno slavo; pomislimo na Plutarha in Svetonija – njun najpomembnejši prispevek k antičnemu zgodovinopisju in zgodovini svetovne književnosti so prav biografije, njuna slava pa je zasenčila celo marsikaterega portretiranca. Antične biografe so seveda zanimali le moški, zlasti državniki in vojskovodje – pri Rimljanih se več zbirk biografij imenuje De viris illustribus (O znamenitih možeh) –, Svetonij pa je sestavljal tudi življenjepise pesnikov, govornikov in celo jezikoslovcev.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.02.2016

Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske – knjiga leta 2015 v Bolgariji »

Lidija Dimkovska od leta 2001 živi v Ljubljani in piše v maternem jeziku – makedonščini. Svoj drugi roman – Rezervno življenje – je objavila leta 2012 pri založbi Ili-ili (Skopje) in leta 2013 zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. Že pred razglasitvijo nagrade smo roman uvrstili v program založbe Modrijan in ga poleti 2014 v prevodu Aleša Mustarja izdali v zbirki Bralec.
Slovenski prevod je bil prvi prevod tega romana, nikakor pa zadnji – lani sta izšla tudi srbski in bolgarski prevod, roman prevajajo še v več drugih jezikov, pred kratkim pa ga je začela zastopati ugledna francoska literarna agencija Astier-Pécher.

V zadnji številki bolgarskega časopisa Literaturen vestnik v letu 2015 je bila objavljena anketa o knjigah, ki so zaznamovale leto 2015 v Bolgariji.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

07.01.2016

Žarko Laušević, avtor knjige Leto mine, dan nikoli, po premieri filma Smrdljiva pravljica »

Že poleti smo poročali, da je legendarni jugoslovanski igralec Žarko Laušević po petnajstih letih spet stopil na tla nekdanje domovine in pred filmske kamere. Z varnostnikoma zavarovanemu igralcu, ki je zaradi usodnih dogodkov na vrhuncu svoje igralske kariere izginil iz filmskega in gledališkega sveta in se preselil v Ameriko, so bili mediji nenehno za petami, vsi pa so z nestrpnostjo čakali na premiero novega filma Miroslava Momčilovića Smrdljiva pravljica (Smrdljiva bajka), v kateri je Laušević ob Jeleni Đokić odigral glavno vlogo. In tudi dočakali: konec novembra je zgodba o ljubezni dveh brezdomcev na noge spravila celoten beograjski Sava center in filmsko ekipo pospremila s stoječimi ovacijami, kakršnih ne pomnijo. Lauševiću so neprekinjeno ploskali in vzklikali celih deset minut in mu tako izkazali navdušenje nad dobro odigrano vlogo ter popolno podporo; zaradi usodnega življenjskega zasuka, prestanega gorja in obenem želje po delu, za katero se čuti poklicanega, a ga ni mogel opravljati, je bil trenutek nadvse ganljiv. Laušević je svojo nalogo, kot lahko sklepamo tudi po filmskih kritikah, odlično opravil, film pa si je v Srbiji že v prvih treh tednih ogledalo 50.000 ljudi.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

07.01.2016

Deveti natis Jančarjevega romana To noč sem jo videl; med prevodi še italijanski in angleški »

To noč sem jo videl, deveti roman Draga Jančarja, je izšel 10. septembra 2010. Tomo Vidic, eden njegovih prvih bralcev pa tudi recenzentov, je v začetku oktobra 2010 v Primorskih novicah naklado 1500 izvodov ocenil kot drzno (vendar le na prvi pogled). Imel je prav, romani slovenskih pisateljev in pisateljic izhajajo v zelo skromnih nakladah, v nekaj sto izvodih, pa še teh ni lahko prodati. A prav je imel tudi v tem, da »v tej drznosti ni nobenega tveganja« – prvi natis romana je bil namreč razprodan v treh mesecih, na prvi pogled drzni pa so bili tudi vsi nadaljnji natisi, tako da je bilo v petih letih po izidu prodanih že blizu 10 tisoč izvodov.
Jančarjev roman je leta 2011 prejel Delovo nagrado Kresnik in bil izbran za tekmovanje srednješolcev v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Drugih priznanj v domovini – razen odličnega sprejema pri kritikih in bralcih – žal ni bilo mogoče pričakovati, so pa začeli drug za drugim izhajati prevodi v druge jezike. Najbolj so pohiteli na Hrvaškem, kjer je roman izšel že leta 2012 (Noćas sam je vidio). Do konca leta 2015 je izšlo kar enajst prevodov, po hrvaškem še bolgarski (Tazi noš ja vidjah, 2013), ruski (Etoj noč'ju ja ee videl, 2013), francoski (Cette nuit, je l’ai vue, 2014), poljski (Widziałem ją tej nocy, 2014), romunski (Azi-noapte am văzut-o, 2014), makedonski (Taa nok ja vidov nea, 2014), srbski (Te noći sam je video, 2015), finski (Sinä yönä näin hänet, 2015), nemški (Die Nacht, als ich sie sah, 2015) in italijanski (Stanotte l'ho vista, 2015).

objavljeno v rubriki: Priporočamo