E-novice

Novica

Marxove ideje še niso za v staro šaro – 200. obletnico njegovega rojstva obeležuje ves svet

29.04.2018

Če nanj gledamo pozitivno, je Marx daljnovidni prerok družbenega in gospodarskega razvoja ter zagovornik emancipatorne preobrazbe države in družbe. Če nanj gledamo negativno, je eden najodgovornejših za vse pogubne in zlohotne lastnosti sodobnega sveta.
Jonathan Sperber

Medtem ko se pri nas vse leto 2018 bolj ali manj vrti okoli »praznovanja smrti«, se dobršen del preostalega sveta – torej še zdaleč ne samo Evrope – poklanja »rojstvu«, in to enega največjih novoveških mislecev (zahodne) Evrope, Karla Marxa, ki se je rodil pred 200 leti, 5. maja 1818, v mestu Trier v Nemčiji. Leto 2018 je torej tudi leto Karla Marxa (spomnimo še, da je bila jeseni 2017 150-letnica izida prvega dela Kapitala, februarja letos pa 170-letnica Komunističnega manifesta) – leto spomina nanj in na njegovo dediščino ter razmere, ki so v njegovem času vladale v Evropi pa tudi drugod po svetu.

Dandanes, v času poglobljene in zaostrene družbene neenakosti, so političnoekonomske ideje iz časov začetkov delavskega gibanja v Evropi tudi za nas na precej akuten način ponovno aktualne. Gre za to, ali bomo (kot evropska družba, kot človeštvo) pristali na ta čas vzpenjajoči se model popolnoma asimetričnega razporejanja družbenega bogastva, nezmerno bogatenje peščice in siromašenje nepreglednih množic, ali pa tudi v prihodnosti delovali za razvoj uravnoteženo strukturirane družbe, v kateri bo imel vsak posameznik na voljo načeloma vse možnosti tako za realizacijo svojih ustvarjalnih potencialov kakor tudi za doseganje individualne sreče. Čeprav se ob iskrenem razmisleku take dileme zdijo odvečne, pa v realnih sodobnih družbah tudi po 200 letih še vedno ohranjajo svojo vnetljivo revolucionarnost.
V preteklosti so marksizem – oziroma nauk, ki so ga izoblikovali Marxovi nasledniki – že ugrabljale različne ideologije in ga vpregale za svoje interese, marsikdaj tudi z dokaj nesrečno roko. Toda Marxove ideje niti danes še niso za v staro šaro. Nastajajo nove in nove študije, ki odkrivajo mnoge prednosti, ki jih lahko pridobimo tudi mi, v sodobnih družbah in ekonomijah.

Karl Marx – 200 let

200. obletnico rojstva Karla Marxa najrazkošneje obeležujejo v njegovi domovini, še posebej v Trierju. Kitajska je ob tej priložnosti mestu poklonila 4,4 metra visok bronast spomenik. (Sprejem tega veličastnega darila je sprožil tudi nasprotovanja, zlasti skrajne desnice, a trierskega mestnega sveta to ni omajalo – bronasti Marx trdno stoji in bo uradno odkrit na slovesnosti ob Marxovem rojstnem dnevu.) V Deželnem muzeju Porenja (Rheinisches Landesmuseum) bo do 21. oktobra na ogled razstava »Karl Marx, 1818–1883. Življenje. Delo. Čas.« (Leben. Werk. Zeit.); v Mestnem muzeju (Stadtmuseum Simeonstift) si bo mogoče ogledati razstavo »Življenjske postaje« (Stationen eines Lebens); v Muzeju hiša Karla Marxa (Museum Karl-Marx-Haus) so postavili novo stalno razstavo; razstave spremljajo številne druge prireditve (oglejte si program). Konference, predavanja, simpozije, razstave ob Marxovi 200-letnici že mesece prirejajo tudi v mnogih drugih nemških mestih, največ v Berlinu, pa v Veliki Britaniji in na Irskem, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA ... Sredi junija bo mednarodna konferenca o Karlu Marxu v Patni (Indija). Fundacija Rosa Luxemburg in Društvo Helle Panke (Berlin) sta odprla spletni portal marx200.org, na katerem lahko spremljamo dogajanje ob Marxovem jubileju po vsem svetu. Marxovi rojaki so poskrbeli tudi za »spominke« – Berlinska državna kovnica je skovala jubilejne srebrnike (brez apoena, na prodaj so za 29,90 €), med zbiratelji zelo iskani pa so tudi bankovci za 0 €, ki jih je, po zgledu ničevrskih bankovcev Evropske centralne banke, že lani »dal v obtok« berlinski DDR Museum, letos pa ponuja svojo serijo trierski turistični biro. V knjigarnah je mnogo novih biografij in študij o Karlu Marxu pa tudi novih izdaj in ponatisov Marxovih del.

Galerija:
1 – Maketa kipa Karla Marxa, darila Kitajske mestu Trier
2 – Letak razstave »Življenje. Delo. Čas.« v Trierju
3 – Načrt Trierja z obema muzejema in hišo Karla Marxa
4 – Naslovnica spletnega portala Marx200.org
5 – Letak mednarodne konference »Karl Marx – Življenje, ideje, vpliv« v Patni (Indija)
6 – Spominski srebrnik iz Berlinske državne kovnice
7 – Ničevrski bankovec (DDR Museum, Berlin)

Pri založbi Modrijan je pred štirimi leti izšel obsežen življenjepis z naslovom Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki ga je leta 2013 objavil izjemni poznavalec Evrope 19. stoletja, ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Leta 2014 je knjiga Sperberju prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado, nemškemu prevodu – izšel je celo pred izvirnikom – pa so sledili prevodi v španščino, portugalščino, francoščino, slovenščino, turščino, kitajščino, japonščino in iranščino. Za slovenski prevod je poskrbel Andrej E. Skubic.

Iz Uvoda

Do 31. maja na voljo za samo 29 €:
 
Priporočamo tudi:
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

23.08.2018

Nova Modrijanova knjigarna – vabljeni na Poljansko 15 v Ljubljani! Na voljo vse knjige založbe Modrijan. »

Imamo novo prodajalno z Modrijanovimi knjigami po ugodnih cenah!

objavljeno v rubriki: Priporočamo

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

22.02.2018

Dvojna obletnica Gabrieleja d’Annunzia – poeta in hujskača, svetovljana in fašista, bonvivana in puščavnika »

Prvega marca bo minilo 80 let od smrti, le malo zatem (12. marca) pa 155 let od rojstva vsestranskega italijanskega literata, umetnika in gizdalina, pesnika in plejboja, megalomana, genija in monstruma Gabrieleja d’Annunzia (1863–1938). To je lepa priložnost, da se tudi Slovenci spomnimo njegove življenjske zgodbe, ki sta nam jo v knjigi Ščuka. Gabriele d’Annunzio – pesnik, zapeljivec in vojni pridigar mojstrsko razgrnila britanska biografinja Lucy Hughes-Hallett (2013) in prevajalec Andrej E. Skubic (2016). In kaj so o njej zapisali slovenski recenzenti?

Matej Bogataj je zapisal, da je »fascinantna, a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.«

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.01.2018

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes »

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.12.2017

Ob 100. obletnici rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1972 »

V predbožičnem času, ko srečujemo same bolj ali manj okrogle obletnice, skozi časovno lino pa si ogledujemo že njihov novi odmerek prihodnje leto, se spomnimo še ene, ki se bo dopolnila v četrtek, 21. decembra. Takrat bo minilo sto let od rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla.

Heinrich Böll (1917–1985) je pri nas eden tistih napol neznancev, ki pripadajo nekako svetu (pol)preteklosti: kdor ni vsaj nekoliko starejšega letnika, da bi se ga še spomnil iz tedenskih obzornikov na televiziji, o njem bržkone le malo ve. A po krivici, saj ga imamo kar nekaj prevedenega – če mislimo le na Bölla kot pisatelja. Po enaki krivici pa tudi zato, ker se zdi, da pri Heinrichu Böllu podatek, da je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, skoraj utone v biografskem oceanu pomenov in smislov, ki jih je kot osebnost dal literaturi, povojni nemški in evropski družbi in politiki ter nič manj kar človeštvu kot celoti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo