Novica

Knjiga Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je katalog razstave Skrivnost lože v Narodnem muzeju Slovenije

21.02.2017

V Narodnem muzeju Slovenije bo od 28. februarja do 14. maja 2017 na ogled razstava Skrivnost lože, zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Soavtor razstave je dr. Matevž Košir, avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki je leta 2015 izšla pri založbi Modrijan. Obsežna in poglobljena Koširjeva monografija je tokrat našla svoje mesto tudi kot katalog razstave.
Razstava Skrivnost lože nas popelje skozi tristoletno zgodovino prostozidarstva, s poudarkom na zgodovini prostozidarstva na Slovenskem. Osvetljuje družbeni fenomen, ki je bil v zgodovini nemalokrat razumljen napačno. Na razstavi bo med drugim na ogled prostozidarska dediščina slovenskih muzejev, ki hranijo nekaj res zanimivih eksponatov. Njihove reprodukcije so objavljene tudi v monografiji Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.

Avtorja razstave sta dr. Matevž Košir in mag. Jože Podpečnik. Za vizualni koncept razstave sta poskrbela Miran Mohar in Mima Suhadolc. Razstavo je Narodni muzej Slovenije pripravil v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije.

Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v torek, 28. februarja, ob 18. uri.

–20 % do 14. maja 2017

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

07.01.2016

Deveti natis Jančarjevega romana To noč sem jo videl; med prevodi še italijanski in angleški »

To noč sem jo videl, deveti roman Draga Jančarja, je izšel 10. septembra 2010. Tomo Vidic, eden njegovih prvih bralcev pa tudi recenzentov, je v začetku oktobra 2010 v Primorskih novicah naklado 1500 izvodov ocenil kot drzno (vendar le na prvi pogled). Imel je prav, romani slovenskih pisateljev in pisateljic izhajajo v zelo skromnih nakladah, v nekaj sto izvodih, pa še teh ni lahko prodati. A prav je imel tudi v tem, da »v tej drznosti ni nobenega tveganja« – prvi natis romana je bil namreč razprodan v treh mesecih, na prvi pogled drzni pa so bili tudi vsi nadaljnji natisi, tako da je bilo v petih letih po izidu prodanih že blizu 10 tisoč izvodov.
Jančarjev roman je leta 2011 prejel Delovo nagrado Kresnik in bil izbran za tekmovanje srednješolcev v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Drugih priznanj v domovini – razen odličnega sprejema pri kritikih in bralcih – žal ni bilo mogoče pričakovati, so pa začeli drug za drugim izhajati prevodi v druge jezike. Najbolj so pohiteli na Hrvaškem, kjer je roman izšel že leta 2012 (Noćas sam je vidio). Do konca leta 2015 je izšlo kar enajst prevodov, po hrvaškem še bolgarski (Tazi noš ja vidjah, 2013), ruski (Etoj noč'ju ja ee videl, 2013), francoski (Cette nuit, je l’ai vue, 2014), poljski (Widziałem ją tej nocy, 2014), romunski (Azi-noapte am văzut-o, 2014), makedonski (Taa nok ja vidov nea, 2014), srbski (Te noći sam je video, 2015), finski (Sinä yönä näin hänet, 2015), nemški (Die Nacht, als ich sie sah, 2015) in italijanski (Stanotte l'ho vista, 2015).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: Priporočamo

30.11.2015

»Bajse« – knjige z več kot 700 stranmi še en teden po sejemskih cenah samo na www.modrijan.si »

Na knjižnem sejmu, ki je v nedeljo zaprl vrata, je Modrijan ponudil več knjig z obsegom več kot 700 strani. Da bi čim več kupcem olajšali nakup, smo nekaterim krepko znižali cene, tudi za 50 odstotkov ali več. Morda ste ob pogledu nanje nemočno zavzdihnili, češ da se vam s takimi »bajsami« res ne ljubi hoditi naokoli. In zdaj vam je mogoče malo žal.
Nam je tudi. Zato vam šest najprivlačnejših po sejemskih cenah nudimo še en teden po sejmu, in to samo ob spletnem nakupu na www.modrijan.si.
Naročite »večni« roman Gargantua in Pantagruel (zaloga je pičla), spomine Salmana Rushdieja Joseph Anton ali njegov roman Tla pod njenimi nogami (ki ima »moč spreminjati književnost in samo svetovno literaturo«), presunljive Kolimske zgodbe Varlama Šalamova (po besedah Bernarda Nežmaha »eno najveličastnejših stvaritev človekovega uma«), Figesovo monumentalno Tragedijo ljudstva ali pa Daviesovo Zgodovino Evrope v dveh (debelih) zvezkih.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

29.11.2015

Naj bo knjiga! – Tudi ob koncu leta 2015 se obdarujemo s knjigami »

»Knjiga je najlepše darilo« je zguljena fraza, ki jo ponavljamo zlasti v tem času leta, ko si mnogi razbijajo glavo z vprašanjem, kaj komu podariti poleg najlepših želja ob koncu »starega« in na začetku novega leta. Tisti, ki veliko beremo in knjige tudi kupujemo, s tem nimamo težav – knjige so vsepovsod okrog nas, o knjigah razmišljamo, se pogovarjamo, jih drug drugemu priporočamo ... Zato bi bili naši najbližji, prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji ... najbrž presenečeni, če bi jim podarili, na primer, dišečo svečo.
Za darilo je seveda primerna vsaka knjiga, pri Modrijanu pa smo za lažjo odločitev izbrali 30 knjig najrazličnejših zvrsti. 10 izmed njih je na voljo v »Ponudbi tedna«, ki velja vse do 31. decembra 2015.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.10.2015

Imamo nobelovko – Svetlana Aleksijevič, avtorica knjige Černobilska molitev »

Letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je beloruska pisateljica in novinarka Svetlana Aleksandrovna Aleksijevič. Švedsko akademijo je prepričala njena »mnogoglasna pisava, s katero je postavila spomenik trpljenju in pogumu v našem času«.

Svetlana Aleksijevič (roj. 1948) se je kot novinarka, dopisnica in tudi učiteljica ukvarjala z različnimi literarnimi zvrstmi (kratkimi zgodbami, eseji, reportažami). Pri tem je razvila metodo, s katero se je literarno »v največji možni meri približevala stvarnemu življenju« in tako glasove posameznikov zlagala v ›sestavljanko‹ sodobne resničnosti. ›Mali človek‹ v njenih knjigah pripoveduje o času in samem sebi; iz tega je zrasla posebna literarna zvrst: polifoni izpovedni roman, v katerem se iz malih zgodb poraja velika zgodba – zgodba o 20. stoletju.

objavljeno v rubriki: Priporočamo