Novica

8. avgust je mednarodni dan mačk. – Ob nakupu na www.modrijan.si do 26. avgusta podarimo knjigo o mačku Deweyju

08.08.2016

Vsak dan v koledarju je »neki dan« – svoj dan, svetovni ali mednarodni, imajo ženske in otroci pa matere in očetje; zdravniki in bolniki; mladina in starostniki; kmečke žene, tajnice in medicinske sestre, učitelji in gasilci; begunci in migranti; vegani in vegetarijanci ... Svoj dan imajo knjige in jeziki; voda, Zemlja, oceani, okolje in vesolje; mir in demokracija; kruh in mleko, kava in čokolada, banana in jajce ...
Zakaj potemtakem ne bi svojega imele tudi mačke? Seveda ga imajo – leta 2002 je Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW), katerega poslanstvo je skrb za dobrobit vseh živali, tako domačih kot divjih, živali v stiski, ogroženih, zapuščenih in trpinčenih, razglasil 8. avgust za svetovni dan mačk.
Ta prikupna mala bitja na žametnih tačkah in nikoli scela doumljive narave so med najbolj priljubljenimi živalskimi liki v knjigah pa tudi navdih številnim literarnim umetnikom. Cele generacije slovenskih otrok so rasle ob Kovičevem mačku Muriju, muci Copatarici Ele Peroci, mačku Titíju Svetlane Makarovič. Svetovna književnost je polna z mačkami navdihnjenih zgodb in pesmi – da ne naštevamo predolgo: le kdo ne pozna Mačk T. S. Eliota in Življenjskih nazorov mačka Murra E. T. A. Hoffmanna. (Četudi se moramo pri mnogih mačjih likih v literaturi vprašati, koliko je v njih resnično mačje in koliko vendarle človeške narave.) Znani mačjeljubci – namenoma začenjamo z moškimi – so bili Ernest Hemingway, Michel de Montaigne, William S. Burroughs, Mark Twain, William Butler Yeats, Charles Dickens, Raymond Chandler, Michel Foucault, Charles Bukowski, Jorge Luis Borges, Jacques Derrida, Aldous Huxley ... Med ljubiteljicami omenimo Colette (eden njenih romanov se imenuje Mačka La Chatte) in Patricio Highsmith pa naši Svetlano Makarovič in Majo Novak; v mačke so zaljubljeni veliki literarni zvezdniki Neil Gaiman, Haruki Murakami in Stephen King.
Skorajda ni leta, ko se med knjižne uspešnice ne bi prebila tudi kaka resnična mačja zgodba. Pred leti je bralce in še posebej bralke navduševal Dewey. Malo oranžno kepico so konec osemdesetih našle knjižničarke v nabiralniku mestne knjižnice v Spencerju (Iowa) in ga posvojile. Dočakal je 19 let in postal številka ena med najvplivnejšimi mački na svetu. Resnična je tudi zgodba o Bobu, oranžnem potepuškem mačku, ki mu je namenjeno večno živeti v več knjižnih uspešnicah.

Mačke imamo radi tudi pri Modrijanu. Prevod knjige o Deweyju smo objavili kmalu po izidu v ZDA; za ljubitelje detektivk smo pripravili tri romane iz serije Felidae nemškega pisatelja Akifa Pirinçcija; v mačjih podobah smo pomagali obuditi zgodovinske kraljice Nika Grafenauerja in Jožeta Ciuhe.
A nobene »mačje« zgodbe ni mogoče primerjati s to, ki bo izšla septembra kot 99. knjiga zbirke Bralec. Japonski pisatelj Takaši Hirajde (1950) je zagotovo mačjeljubec kot rojak Murakami, drugače mu ne bi uspelo tako živo in prepričljivo opisati mačke, ki se tiho prikrade v dom mladih zakoncev in jima spremeni življenje. Knjižica je bila že leta 2004 prevedena v francoščino – najbrž je prvo delo tega japonskega literata, prevedeno v katerega izmed »zahodnih« jezikov –, deset let pozneje so jo odkrili še ameriški, španski, nemški in italijanski bralci. Slovenski prevod – pod avtorjevo kožo je zlezel Iztok Ilc, eden redkih japonologov pri nas – smo opremili z vinjetami in naslovno ilustracijo akademske slikarke Maje Šubic.
Mačka je verjetno ena najbolj priljubljenih in najbolj razširjenih domačih štirinožcev, zato ni nenavadno, da njen praznik ni le 8. avgusta; Američani jo slavijo 29. oktobra, v Evropi pa so njen dan – 17. februar – izbrali že pred četrt stoletja. Toda mačko je treba nahraniti, jo pocrkljati in se poigrati z njo vsak dan; tako kot je dobro vsak dan vzeti v roke kakšno knjigo. Ljubitelji mačk in živali na sploh radi berejo knjige o njih; naslednja je lahko japonski roman Pride mačka na obisk.

       
    Od svetovnem dnevu mačk imamo za vas posebno ponudbo. Vsakemu kupcu, ki bo od ponedeljka, 8. avgusta, do petka, 26. avgusta (svetovni dan psov), nakupoval v naši spletni knjigarni www.modrijan.si, bomo podarili knjigo o mačku Deweyju. Vabljeni k nakupu!
       
objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.04.2017

»Kupujem knjige, torej sem.« – Dnevi Modrijanove knjige od 14. do 22. aprila v Modrijanovi knjigarni »

Trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, so umrli istega dne – 23. aprila 1616. Najbrž pri Unescu dneva njihove smrti ne bi izbrali za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, če ne bi tega dne godoval sveti Jurij. Jurjevo je namreč dan, ki ga Katalonci že dolgo obhajajo s knjigo in cvetjem. To je dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre), moški ženski pokloni vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Lepa navada, in nič ne bi bilo narobe, če bi bila kar vsakdanja.

Leta 2014 smo pri Modrijanu pred jurjevim prvič priredili Dneve Modrijanove knjige (DMK).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

20.03.2017

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila »

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo)

objavljeno v rubriki: Priporočamo