E-novice

Novica

300. obletnica rojstva nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna

03.12.2017

Za Nemce – pa ne le tiste, ki jih zanimata umetnost in zgodovina, še zlasti antika – je leto 2017 leto Johanna Joachima Winckelmanna, slovitega nemškega učenjaka, »očeta« umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Rodil se je namreč pred 300 leti, sicer šele 9. decembra, vendar rojaki obeležujejo obletnico njegovega rojstva vse leto, njihova pozornost pa mu bo posvečena tudi prihodnje leto, ko bo – 8. junija250. obletnica njegove tragične smrti. Večino dogodkov, povezanih z obletnicama, prireja Winckelmannova družba z Winckelmannovim muzejem, ki domuje na Winckelmannovi ulici v Stendalu, mestu v deželi Saška-Anhalt, kjer se je rodil. Winckelmannovo leto, ki ima tudi mednarodni značaj – dejavnosti potekajo še v 14 drugih državah –, bo sklenil mednarodni kongres v Berlinu in Stendalu, katerega tema je »umetnost in svoboda«.

Johanna Joachima Winckelmana in njegovo delo poznajo pri nas le redki izmed tistih, ki z umetnostjo starega veka niso tesno povezani kot strokovnjaki. Vse do pred nekaj leti ni bilo v slovenščini dostopno niti eno samo Winckelmannovo delo – cobiss ga prvič prepozna šele leta 2008, ko je bil predstavljen v Novi reviji –, in šele leta 2013 smo dobili prevod njegovega najpomembnejšega in najvplivnejšega dela – Zgodovine umetnosti starega veka (Geschichte der Kunst des Alterthums, 1764). Prevod je bil izjemno zahteven podvig, kar priznava tudi prevajalka Martina Soldo sama: »Prvi vtis ob srečanju s pričujočim besedilom lahko povzamem v prispodobi – gora stavkov, med katerimi ni tako rekoč nobene povedi, ki bi bila neposredno razumljiva. Domala vsak stavek sloni na ›nevidni‹ podlagi, zaobjema kako mitološko ozadje, zgodovinski podatek ali tekoči dogodek, ki je bil v času nastanka dela splošno znan, dandanes pa je mogoče o njem le ugibati. Prevajanje bi torej v tem primeru pomenilo predvsem raziskovanje ozadij, poskus dešifriranja sporočila. Winckelmannov jezik ni navdihnjen ali poetičen, ampak učinkuje prej suhoparno, njegov slog nakaže stremljenje k artikulaciji učene govorice.«
Zgodovina umetnosti starega veka je, kot je v spremni besedi k slovenskemu prevodu zapisala umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid, »ena prvih knjig v nemščini, ki je postala klasično delo evropske literature in je krasila oz. še krasi knjižne police slehernega erudita«, Winckelmann pa je bil prvi, »ki je s pomočjo slogovne analize poskušal obrazložiti razlike med grško, ›grško-rimsko‹ in rimsko umetnostjo« ter povzdigujoč grško umetnost »odločilno spodbudil pojav in vzpon neoklasicizma v poznem 18. stoletju«.

In kot se za take jubileje spodobi – rojaki so Winckelmannu v čast skovali srebrnike za 20 evrov in natisnili znamke, pri založbi WBG (Darmstadt) pa lahko naročite faksimilirano izdajo Zgodovine, vezano v usnje ali platno. Pri Modrijanu se jim pridružujemo tako, da vam olajšamo nakup te večne knjige v slovenščini – Zgodovina umetnosti starega veka je samo v naši spletni knjigarni do konca januarja na voljo za 14 evrov. Vabljeni k nakupu!

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.12.2016

Naj bo knjiga! Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas »

Leto 2016 se poslavlja. Pri Modrijanu smo ga sklenili z več kot 30 knjižnimi novostmi, z zbirko Bralec smo pripotovali do številke 100 in še čez, Svile se je nabralo za najmanj 25 večerov – odvisno, kako hitri bralci ste –, galerijo avtobiografij in biografij smo dopolnili z nekaj imenitnimi deli, nazadnje s Ščuko, eno najboljših knjig leta 2013, državljanom Slovenije smo za 25-letnico podarili Slovensko zgodovino ... Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas!

Naj bo knjiga! je že več let Modrijanov moto za konec leta. December je čas obdarovanja, in kdor bere, obdaruje s knjigo.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

16.08.2016

»Dovolj je. Odslej bodo moje zgodbe samo zame. Ko jih dokončam, jih bom samo odložila.« – Annie Proulx »

»To je moja zadnja knjiga.« Odločitev, da ne bodo več pisali, je javno oznanilo že več velikih pisateljev, med najodmevnejšimi sta bili zlasti »upokojitvi« Philipa Rotha in Alice Munro. Roth je leta 2011 dobil mednarodno Bookerjevo nagrado in leta 2012 nagrado asturijskega princa za književnost, oktobra 2012, ob izidu francoskega prevoda romana Nemeza (2010), pa je v intervjuju za revijo Les inRocks zatrdil, da je bil ta roman njegov zadnji. Besede ni prelomil. Zadnji intervju je dal leta 2014 za BBC. Takrat je bil star 81 let. Alice Munro je leta 2013 prejela književno nagrado Trillium za zbirko zgodb Ljubo življenje (2012).

objavljeno v rubriki: Priporočamo