E-novice

Novica

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes

02.01.2018

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell. Eksistencialistična filozofinja Simone de Beauvoir ima v njej eno osrednjih vlog. Knjigo prevaja Maja Novak.

FEBRUAR
2. februarja bo 100. obletnica rojstva nizozemske pisateljice Helle S. Haasse. Lani je v zbirki Svila končno izšlo eno njenih najodmevnejših del – novela Črno jezero (Oeroeg; prev. Mateja Seliškar Kenda). Hella Serafia Haasse se je rodila na otoku Java, takrat delu nizozemske kolonije, kjer je tudi odraščala, pri 20 letih pa je odšla študirat v Amsterdam. Preden se je posvetila književnosti, je bila gledališka igralka. Njen literarni opus obsega okoli 60 knjig, najpomembnejše pa so romani, zlasti Gospodje čaja (1992) in Gozd pričakovanja (1949). V času njenega življenja je bil v slovenščini dolgo na voljo le roman Škrlatnordeče mesto (1952; slov. prevod 1957), leta 2002 pa je izšla še Vmesna postaja (1994). Črno jezero je torej prvo in edino delo, ki je bilo pri nas objavljeno po njeni smrti. Pisateljica je umrla 29. septembra 2011.
Haasse je poleg številnih literarnih nagrad – zaslužila bi si tudi Nobelovo – dobila tudi svojo zvezdo na nebu – asteroid 10 250, darilo za 90. rojstni dan pa je bil virtualni muzej hellahaassemuseum.nl, ki je danes del spletnega muzeja literatuurmuseum.nl.

MAREC
1. marca bo minilo 80 let od smrti italijanskega pesnika in pisatelja Gabrieleja D'Annunzia. Če doslej ni bilo prave volje za branje njegove biografije Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar, ki jo je napisala britanska kulturna zgodovinarka Lucy Hughes-Hallett (prev. Andrej E. Skubic), naj bo motiv zanj ta obletnica. Knjiga je »fascinantna«, je zapisal Matej Bogataj, »a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.« Ena najboljših stvarnih knjig leta 2013 in bržkone eden najpomembnejših prevodov leta 2016.

APRIL
19. aprila bo 90. obletnica smrti »češkega Nietzscheja«, pisatelja in filozofa Ladislava Klíme. Klíma slovenskemu bralstvu vse do pred kratkim ni pomenil kaj več kot ime; celo na Češkem so ga dolgo poznali le redki izbranci. Leta 2016 je v zbirki Nostalgija izšel njegov »groteskni romanet« Trpljenje kneza Sternenhocha (prev. Urša Cvahte), delo, ki bi ga »lahko razumeli kot eksperimentalno raziskovanje zavesti ter apoteozo avtorjevega filozofskega in življenjskega nauka«, kot je zapisal Aljaž Koprivnikar. »Avtor, ki si je v ustvarjanju in življenju ves čas prizadeval postati Absolutna volja oziroma Bog, je na eni strani z grozo in sovraštvom preziral vsakršne družbene norme in vrednote ter na drugi v svojem delu izkazoval ljubezen do svobodnega in ustvarjajočega posameznika.«
Prvi slovenski prevod Klímovega dela pa je postal tudi vstopnica v zbirko Svila – v pripravi sta namreč novela Veličastna Nemeza in avtorjev »osebni življenjepis«, ki nam bosta – ob obletnici njegove smrti in 140. obletnici rojstva (rodil se je 22. avgusta 1878) – še za kanec približala eno največjih imen češke filozofije in literature prvih desetletij 20. stoletja.

MAJ
5. maja bo 200. obletnica rojstva nemškega misleca Karla Marxa. To je vsekakor lepa priložnost, da ponovno opozorimo na biografijo Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Jonathan Sperber (prev. Andrej E. Skubic). »To ni knjiga o populističnem hujskaču (nemških) delavskih množic,«, smo zapisali ob izidu leta 2014, »marveč o razmeroma običajnem pripadniku viktorijanske londonske buržoazije, ki je – seveda tudi izhajajoč iz svoje problematične identitete političnega emigranta – na svojevrsten način snoval družbo boljše prihodnosti: družbo enakosti, pravičnosti in vsečloveškega bratstva v pristnem smislu idealov francoske revolucije.« Sperber je bil leta 2014 nominiran za Pulitzerjevo nagrado.
Védenje o Marxu pa utegne še poglobiti knjiga britanskega literarnega teoretika in kritika Terryja Eagletona Zakaj je imel Marx prav (prev. Maja Novak). Če pohitite z nakupom (do 31. januarja), si lahko obe priskrbite za samo 38 Є.

JUNIJ
Videti je, da je bila 300. obletnica rojstva znamenitega nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna (9. decembra) pri nas tako rekoč prezrta. To sicer ne bi bilo nenavadno, če ne bi bila tudi v slovenščini na voljo njegova najpomembnejša knjiga Zgodovina umetnosti starega veka – pri Modrijanu smo jo v prevodu Martine Soldo objavili leta 2013. 8. junija 1768 bo minilo 250 let od njegove tragične smrti v Trstu.

JULIJ
28. julija bi 80 let dopolnil avstralski umetnostni kritik Robert Hughes, avtor imenitnega književnega opusa, ki ga je leta 2011, malo pred smrtjo, okronal s knjigo Rim, »biografijo« večnega mesta od njegove mitične ustanovitve do modernega časa. Knjigo je prevedla Nada Grošelj, samo še do konca tega meseca pa si jo lahko priskrbite za simbolično ceno skupaj z Micheletovo Rimsko zgodovino.

AVGUST
22. avgusta 1928 se je rodil hrvaški pisec, novinar in urednik Slavko Goldstein. Tito (prev. Maja Novak in Andrej E. Skubic), biografija, ki jo je napisal v sodelovanju z Ivom, svojim sinom zgodovinarjem, je njegovo predzadnje objavljeno delo. Umrl je 13. septembra 2017.

SEPTEMBER
15. septembra bo 120. obletnica rojstva nizozemskega književnika Jana Jacoba Slauerhoffa. Slauerhoff je umrl mlad, pri komaj 38 letih, vendar je zapustil bogat opus, od poezije in dramatike do kratkih zgodb in romanov. Ima, tako kot Hella S. Haasse, svojo »sobo« v nizozemskem Literarnem muzeju. V slovenščino je preveden roman Prepovedano kraljestvo (prev. Martina Soldo).

OKTOBER
2. oktobra bo minilo 20 let od smrti angleškega pesnika Teda Hughesa. Če roman Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen do takrat ne bo razprodan, vas bomo nanj spomnili še ob obletnici pesnikove smrti.

Spomnimo še na nekaj okroglih jubilejev v tem letu. Ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist Noam Chomsky bo 7. decembra zaokrožil 90 let življenja; ameriška pisateljica Joyce Carol Oates bo 16. junija praznovala 80. rojstni dan; 13. aprila bo imel Drago Jančar 70 let, nekaj mesecev pozneje,15. decembra, pa bo 70-letnik postal francoski pisatelj Pascal Bruckner; 60. rojstni dan bodo praznovali italijanski pisatelj Alessandro Baricco (25. 1.), hrvaški zgodovinar Ivo Goldstein (16. 3.), kanadska pesnica in pisateljica Anne Michaels (15. 4.) in ameriški pisatelj, dobitnik zadnje Bookerjeve nagrade George Saunders (2. 12.).

Johnatan Sperber in Terry Eagleton

Karl Marx in Zakaj je imel Marx prav

Robert Hughes in Jules Michelet

Rim in Rimska zgodovina

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.04.2017

»Kupujem knjige, torej sem.« – Dnevi Modrijanove knjige od 14. do 22. aprila v Modrijanovi knjigarni »

Trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, so umrli istega dne – 23. aprila 1616. Najbrž pri Unescu dneva njihove smrti ne bi izbrali za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, če ne bi tega dne godoval sveti Jurij. Jurjevo je namreč dan, ki ga Katalonci že dolgo obhajajo s knjigo in cvetjem. To je dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre), moški ženski pokloni vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Lepa navada, in nič ne bi bilo narobe, če bi bila kar vsakdanja.

Leta 2014 smo pri Modrijanu pred jurjevim prvič priredili Dneve Modrijanove knjige (DMK).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

20.03.2017

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila »

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo)

objavljeno v rubriki: Priporočamo

21.02.2017

Knjiga Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je katalog razstave Skrivnost lože v Narodnem muzeju Slovenije »

V Narodnem muzeju Slovenije bo od 28. februarja do 14. maja 2017 na ogled razstava Skrivnost lože, zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Soavtor razstave je dr. Matevž Košir, avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki je leta 2015 izšla pri založbi Modrijan. Obsežna in poglobljena Koširjeva monografija je tokrat našla svoje mesto tudi kot katalog razstave.
Razstava Skrivnost lože nas popelje skozi tristoletno zgodovino prostozidarstva, s poudarkom na zgodovini prostozidarstva na Slovenskem. Osvetljuje družbeni fenomen, ki je bil v zgodovini nemalokrat razumljen napačno. Na razstavi bo med drugim na ogled prostozidarska dediščina slovenskih muzejev, ki hranijo nekaj res zanimivih eksponatov.

objavljeno v rubriki: Priporočamo