E-novice

Novica

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes

02.01.2018

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell. Eksistencialistična filozofinja Simone de Beauvoir ima v njej eno osrednjih vlog. Knjigo prevaja Maja Novak.

FEBRUAR
2. februarja bo 100. obletnica rojstva nizozemske pisateljice Helle S. Haasse. Lani je v zbirki Svila končno izšlo eno njenih najodmevnejših del – novela Črno jezero (Oeroeg; prev. Mateja Seliškar Kenda). Hella Serafia Haasse se je rodila na otoku Java, takrat delu nizozemske kolonije, kjer je tudi odraščala, pri 20 letih pa je odšla študirat v Amsterdam. Preden se je posvetila književnosti, je bila gledališka igralka. Njen literarni opus obsega okoli 60 knjig, najpomembnejše pa so romani, zlasti Gospodje čaja (1992) in Gozd pričakovanja (1949). V času njenega življenja je bil v slovenščini dolgo na voljo le roman Škrlatnordeče mesto (1952; slov. prevod 1957), leta 2002 pa je izšla še Vmesna postaja (1994). Črno jezero je torej prvo in edino delo, ki je bilo pri nas objavljeno po njeni smrti. Pisateljica je umrla 29. septembra 2011.
Haasse je poleg številnih literarnih nagrad – zaslužila bi si tudi Nobelovo – dobila tudi svojo zvezdo na nebu – asteroid 10 250, darilo za 90. rojstni dan pa je bil virtualni muzej hellahaassemuseum.nl, ki je danes del spletnega muzeja literatuurmuseum.nl.

MAREC
1. marca bo minilo 80 let od smrti italijanskega pesnika in pisatelja Gabrieleja D'Annunzia. Če doslej ni bilo prave volje za branje njegove biografije Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar, ki jo je napisala britanska kulturna zgodovinarka Lucy Hughes-Hallett (prev. Andrej E. Skubic), naj bo motiv zanj ta obletnica. Knjiga je »fascinantna«, je zapisal Matej Bogataj, »a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.« Ena najboljših stvarnih knjig leta 2013 in bržkone eden najpomembnejših prevodov leta 2016.

APRIL
19. aprila bo 90. obletnica smrti »češkega Nietzscheja«, pisatelja in filozofa Ladislava Klíme. Klíma slovenskemu bralstvu vse do pred kratkim ni pomenil kaj več kot ime; celo na Češkem so ga dolgo poznali le redki izbranci. Leta 2016 je v zbirki Nostalgija izšel njegov »groteskni romanet« Trpljenje kneza Sternenhocha (prev. Urša Cvahte), delo, ki bi ga »lahko razumeli kot eksperimentalno raziskovanje zavesti ter apoteozo avtorjevega filozofskega in življenjskega nauka«, kot je zapisal Aljaž Koprivnikar. »Avtor, ki si je v ustvarjanju in življenju ves čas prizadeval postati Absolutna volja oziroma Bog, je na eni strani z grozo in sovraštvom preziral vsakršne družbene norme in vrednote ter na drugi v svojem delu izkazoval ljubezen do svobodnega in ustvarjajočega posameznika.«
Prvi slovenski prevod Klímovega dela pa je postal tudi vstopnica v zbirko Svila – v pripravi sta namreč novela Veličastna Nemeza in avtorjev »osebni življenjepis«, ki nam bosta – ob obletnici njegove smrti in 140. obletnici rojstva (rodil se je 22. avgusta 1878) – še za kanec približala eno največjih imen češke filozofije in literature prvih desetletij 20. stoletja.

MAJ
5. maja bo 200. obletnica rojstva nemškega misleca Karla Marxa. To je vsekakor lepa priložnost, da ponovno opozorimo na biografijo Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Jonathan Sperber (prev. Andrej E. Skubic). »To ni knjiga o populističnem hujskaču (nemških) delavskih množic,«, smo zapisali ob izidu leta 2014, »marveč o razmeroma običajnem pripadniku viktorijanske londonske buržoazije, ki je – seveda tudi izhajajoč iz svoje problematične identitete političnega emigranta – na svojevrsten način snoval družbo boljše prihodnosti: družbo enakosti, pravičnosti in vsečloveškega bratstva v pristnem smislu idealov francoske revolucije.« Sperber je bil leta 2014 nominiran za Pulitzerjevo nagrado.
Védenje o Marxu pa utegne še poglobiti knjiga britanskega literarnega teoretika in kritika Terryja Eagletona Zakaj je imel Marx prav (prev. Maja Novak).

JUNIJ
Videti je, da je bila 300. obletnica rojstva znamenitega nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna (9. decembra) pri nas tako rekoč prezrta. To sicer ne bi bilo nenavadno, če ne bi bila tudi v slovenščini na voljo njegova najpomembnejša knjiga Zgodovina umetnosti starega veka – pri Modrijanu smo jo v prevodu Martine Soldo objavili leta 2013. 8. junija 1768 bo minilo 250 let od njegove tragične smrti v Trstu.

JULIJ
28. julija bi 80 let dopolnil avstralski umetnostni kritik Robert Hughes, avtor imenitnega književnega opusa, ki ga je leta 2011, malo pred smrtjo, okronal s knjigo Rim, »biografijo« večnega mesta od njegove mitične ustanovitve do modernega časa. Knjigo je prevedla Nada Grošelj.

AVGUST
22. avgusta 1928 se je rodil hrvaški pisec, novinar in urednik Slavko Goldstein. Tito (prev. Maja Novak in Andrej E. Skubic), biografija, ki jo je napisal v sodelovanju z Ivom, svojim sinom zgodovinarjem, je njegovo predzadnje objavljeno delo. Umrl je 13. septembra 2017.

SEPTEMBER
15. septembra bo 120. obletnica rojstva nizozemskega književnika Jana Jacoba Slauerhoffa. Slauerhoff je umrl mlad, pri komaj 38 letih, vendar je zapustil bogat opus, od poezije in dramatike do kratkih zgodb in romanov. Ima, tako kot Hella S. Haasse, svojo »sobo« v nizozemskem Literarnem muzeju. V slovenščino je preveden roman Prepovedano kraljestvo (prev. Martina Soldo).

OKTOBER
2. oktobra bo minilo 20 let od smrti angleškega pesnika Teda Hughesa. Če roman Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen do takrat ne bo razprodan, vas bomo nanj spomnili še ob obletnici pesnikove smrti.

Spomnimo še na nekaj okroglih jubilejev v tem letu. Ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist Noam Chomsky bo 7. decembra zaokrožil 90 let življenja; ameriška pisateljica Joyce Carol Oates bo 16. junija praznovala 80. rojstni dan; 13. aprila bo imel Drago Jančar 70 let, nekaj mesecev pozneje,15. decembra, pa bo 70-letnik postal francoski pisatelj Pascal Bruckner; 60. rojstni dan bodo praznovali italijanski pisatelj Alessandro Baricco (25. 1.), hrvaški zgodovinar Ivo Goldstein (16. 3.), kanadska pesnica in pisateljica Anne Michaels (15. 4.) in ameriški pisatelj, dobitnik zadnje Bookerjeve nagrade George Saunders (2. 12.).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.05.2017

»Vse se dovrši, ko ritem naposled požre melodijo. Bolero je zgodba o poželenju.« – Maurice Béjart »

Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875–1937) so prvič slišali in videli 20. novembra 1928 v Operi v Parizu. Bolero je Ravel zložil za balet z Ido Rubinstein v koreografiji Bronislave Nižinske. Prav na ta dan je Maja Plisecka (1925–2015) dopolnila tri leta. Ne Ravel ne mala Maja in ne Maurice Béjart, ki se je rodil leta 1927, tisti dan niso mogli predvideti, da bo postal Bolero ena Ravelovih najpopularnejših skladb, eden najvznemirljivejših Béjartovih baletov in balet, v katerem je Maja prvič zaplesala, ko ji je bilo 50 let. A zmagoviti pohod Ravelovega Bolera se ni začel z Béjartom. Že leta 1934 je postal glasbeni motiv in naslov ameriškega muzikala Wesleya Rugglesa s Carol Lombard in Georgeem Raftom v glavnih vlogah. Očitno je bil Bolero že takrat tako impresiven, da ga je režiser postavil kar v čas na pragu prve svetovne vojne, čeprav je nastal šele desetletje po njenem koncu. Pozneje je bilo mogoče Bolero slišati še v več drugih filmih, a kultni je postal le eden – francoski Eni in drugi (Les Uns et les Autres, 1981), in to zahvaljujoč koreografiji francoskega baletnika in koreografa Mauricea Béjarta.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

20.03.2017

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila »

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo)

objavljeno v rubriki: Priporočamo