E-novice

Novica

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes

02.01.2018

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell. Eksistencialistična filozofinja Simone de Beauvoir ima v njej eno osrednjih vlog. Knjigo prevaja Maja Novak.

FEBRUAR
2. februarja bo 100. obletnica rojstva nizozemske pisateljice Helle S. Haasse. Lani je v zbirki Svila končno izšlo eno njenih najodmevnejših del – novela Črno jezero (Oeroeg; prev. Mateja Seliškar Kenda). Hella Serafia Haasse se je rodila na otoku Java, takrat delu nizozemske kolonije, kjer je tudi odraščala, pri 20 letih pa je odšla študirat v Amsterdam. Preden se je posvetila književnosti, je bila gledališka igralka. Njen literarni opus obsega okoli 60 knjig, najpomembnejše pa so romani, zlasti Gospodje čaja (1992) in Gozd pričakovanja (1949). V času njenega življenja je bil v slovenščini dolgo na voljo le roman Škrlatnordeče mesto (1952; slov. prevod 1957), leta 2002 pa je izšla še Vmesna postaja (1994). Črno jezero je torej prvo in edino delo, ki je bilo pri nas objavljeno po njeni smrti. Pisateljica je umrla 29. septembra 2011.
Haasse je poleg številnih literarnih nagrad – zaslužila bi si tudi Nobelovo – dobila tudi svojo zvezdo na nebu – asteroid 10 250, darilo za 90. rojstni dan pa je bil virtualni muzej hellahaassemuseum.nl, ki je danes del spletnega muzeja literatuurmuseum.nl.

MAREC
1. marca bo minilo 80 let od smrti italijanskega pesnika in pisatelja Gabrieleja D'Annunzia. Če doslej ni bilo prave volje za branje njegove biografije Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar, ki jo je napisala britanska kulturna zgodovinarka Lucy Hughes-Hallett (prev. Andrej E. Skubic), naj bo motiv zanj ta obletnica. Knjiga je »fascinantna«, je zapisal Matej Bogataj, »a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.« Ena najboljših stvarnih knjig leta 2013 in bržkone eden najpomembnejših prevodov leta 2016.

APRIL
19. aprila bo 90. obletnica smrti »češkega Nietzscheja«, pisatelja in filozofa Ladislava Klíme. Klíma slovenskemu bralstvu vse do pred kratkim ni pomenil kaj več kot ime; celo na Češkem so ga dolgo poznali le redki izbranci. Leta 2016 je v zbirki Nostalgija izšel njegov »groteskni romanet« Trpljenje kneza Sternenhocha (prev. Urša Cvahte), delo, ki bi ga »lahko razumeli kot eksperimentalno raziskovanje zavesti ter apoteozo avtorjevega filozofskega in življenjskega nauka«, kot je zapisal Aljaž Koprivnikar. »Avtor, ki si je v ustvarjanju in življenju ves čas prizadeval postati Absolutna volja oziroma Bog, je na eni strani z grozo in sovraštvom preziral vsakršne družbene norme in vrednote ter na drugi v svojem delu izkazoval ljubezen do svobodnega in ustvarjajočega posameznika.«
Prvi slovenski prevod Klímovega dela pa je postal tudi vstopnica v zbirko Svila – v pripravi sta namreč novela Veličastna Nemeza in avtorjev »osebni življenjepis«, ki nam bosta – ob obletnici njegove smrti in 140. obletnici rojstva (rodil se je 22. avgusta 1878) – še za kanec približala eno največjih imen češke filozofije in literature prvih desetletij 20. stoletja.

MAJ
5. maja bo 200. obletnica rojstva nemškega misleca Karla Marxa. To je vsekakor lepa priložnost, da ponovno opozorimo na biografijo Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Jonathan Sperber (prev. Andrej E. Skubic). »To ni knjiga o populističnem hujskaču (nemških) delavskih množic,«, smo zapisali ob izidu leta 2014, »marveč o razmeroma običajnem pripadniku viktorijanske londonske buržoazije, ki je – seveda tudi izhajajoč iz svoje problematične identitete političnega emigranta – na svojevrsten način snoval družbo boljše prihodnosti: družbo enakosti, pravičnosti in vsečloveškega bratstva v pristnem smislu idealov francoske revolucije.« Sperber je bil leta 2014 nominiran za Pulitzerjevo nagrado.
Védenje o Marxu pa utegne še poglobiti knjiga britanskega literarnega teoretika in kritika Terryja Eagletona Zakaj je imel Marx prav (prev. Maja Novak). Če pohitite z nakupom (do 31. januarja), si lahko obe priskrbite za samo 38 Є.

JUNIJ
Videti je, da je bila 300. obletnica rojstva znamenitega nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna (9. decembra) pri nas tako rekoč prezrta. To sicer ne bi bilo nenavadno, če ne bi bila tudi v slovenščini na voljo njegova najpomembnejša knjiga Zgodovina umetnosti starega veka – pri Modrijanu smo jo v prevodu Martine Soldo objavili leta 2013. 8. junija 1768 bo minilo 250 let od njegove tragične smrti v Trstu.

JULIJ
28. julija bi 80 let dopolnil avstralski umetnostni kritik Robert Hughes, avtor imenitnega književnega opusa, ki ga je leta 2011, malo pred smrtjo, okronal s knjigo Rim, »biografijo« večnega mesta od njegove mitične ustanovitve do modernega časa. Knjigo je prevedla Nada Grošelj, samo še do konca tega meseca pa si jo lahko priskrbite za simbolično ceno skupaj z Micheletovo Rimsko zgodovino.

AVGUST
22. avgusta 1928 se je rodil hrvaški pisec, novinar in urednik Slavko Goldstein. Tito (prev. Maja Novak in Andrej E. Skubic), biografija, ki jo je napisal v sodelovanju z Ivom, svojim sinom zgodovinarjem, je njegovo predzadnje objavljeno delo. Umrl je 13. septembra 2017.

SEPTEMBER
15. septembra bo 120. obletnica rojstva nizozemskega književnika Jana Jacoba Slauerhoffa. Slauerhoff je umrl mlad, pri komaj 38 letih, vendar je zapustil bogat opus, od poezije in dramatike do kratkih zgodb in romanov. Ima, tako kot Hella S. Haasse, svojo »sobo« v nizozemskem Literarnem muzeju. V slovenščino je preveden roman Prepovedano kraljestvo (prev. Martina Soldo).

OKTOBER
2. oktobra bo minilo 20 let od smrti angleškega pesnika Teda Hughesa. Če roman Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen do takrat ne bo razprodan, vas bomo nanj spomnili še ob obletnici pesnikove smrti.

Spomnimo še na nekaj okroglih jubilejev v tem letu. Ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist Noam Chomsky bo 7. decembra zaokrožil 90 let življenja; ameriška pisateljica Joyce Carol Oates bo 16. junija praznovala 80. rojstni dan; 13. aprila bo imel Drago Jančar 70 let, nekaj mesecev pozneje,15. decembra, pa bo 70-letnik postal francoski pisatelj Pascal Bruckner; 60. rojstni dan bodo praznovali italijanski pisatelj Alessandro Baricco (25. 1.), hrvaški zgodovinar Ivo Goldstein (16. 3.), kanadska pesnica in pisateljica Anne Michaels (15. 4.) in ameriški pisatelj, dobitnik zadnje Bookerjeve nagrade George Saunders (2. 12.).

Johnatan Sperber in Terry Eagleton

Karl Marx in Zakaj je imel Marx prav

Robert Hughes in Jules Michelet

Rim in Rimska zgodovina

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

17.02.2016

Naj bo zgodba o življenju kake osebe še tako navdihujoča, je lahko branje slabo napisane biografije prav klavrna izkušnja »

V Sloveniji izide iz leta v leto več biografij, tako izvirnih kakor prevedenih. V preglednici v znanstvenem članku Biografsko raziskovanje in vprašanje spola (objavljen je na spletni strani spol.si) Mihe Marinča vidimo, da jih je leta 1990 izšlo 44, 23 let pozneje pa kar 168 (str. 10). A vtis, da so biografije vse bolj priljubljene, je, vsaj kar zadeva slovenski knjižni trg, morda napačen, saj se v zadnjih desetletjih ni nič manj konstantno povečevalo tudi število izdanih knjig drugih zvrsti – romanov, pesniških zbirk, knjig za otroke in mladino ...
Biografije – zgodbe o slavnih, mogočnih, pametnih, lepih, bogatih, dobrih in zlih, skratka, izjemnih ljudeh – so bile vedno priljubljene. Pisali so jih že stari Grki in Rimljani in si neredki prav zaradi njih prislužili nesmrtno slavo; pomislimo na Plutarha in Svetonija – njun najpomembnejši prispevek k antičnemu zgodovinopisju in zgodovini svetovne književnosti so prav biografije, njuna slava pa je zasenčila celo marsikaterega portretiranca. Antične biografe so seveda zanimali le moški, zlasti državniki in vojskovodje – pri Rimljanih se več zbirk biografij imenuje De viris illustribus (O znamenitih možeh) –, Svetonij pa je sestavljal tudi življenjepise pesnikov, govornikov in celo jezikoslovcev.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

02.02.2016

Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske – knjiga leta 2015 v Bolgariji »

Lidija Dimkovska od leta 2001 živi v Ljubljani in piše v maternem jeziku – makedonščini. Svoj drugi roman – Rezervno življenje – je objavila leta 2012 pri založbi Ili-ili (Skopje) in leta 2013 zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. Že pred razglasitvijo nagrade smo roman uvrstili v program založbe Modrijan in ga poleti 2014 v prevodu Aleša Mustarja izdali v zbirki Bralec.
Slovenski prevod je bil prvi prevod tega romana, nikakor pa zadnji – lani sta izšla tudi srbski in bolgarski prevod, roman prevajajo še v več drugih jezikov, pred kratkim pa ga je začela zastopati ugledna francoska literarna agencija Astier-Pécher.

V zadnji številki bolgarskega časopisa Literaturen vestnik v letu 2015 je bila objavljena anketa o knjigah, ki so zaznamovale leto 2015 v Bolgariji.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

07.01.2016

Žarko Laušević, avtor knjige Leto mine, dan nikoli, po premieri filma Smrdljiva pravljica »

Že poleti smo poročali, da je legendarni jugoslovanski igralec Žarko Laušević po petnajstih letih spet stopil na tla nekdanje domovine in pred filmske kamere. Z varnostnikoma zavarovanemu igralcu, ki je zaradi usodnih dogodkov na vrhuncu svoje igralske kariere izginil iz filmskega in gledališkega sveta in se preselil v Ameriko, so bili mediji nenehno za petami, vsi pa so z nestrpnostjo čakali na premiero novega filma Miroslava Momčilovića Smrdljiva pravljica (Smrdljiva bajka), v kateri je Laušević ob Jeleni Đokić odigral glavno vlogo. In tudi dočakali: konec novembra je zgodba o ljubezni dveh brezdomcev na noge spravila celoten beograjski Sava center in filmsko ekipo pospremila s stoječimi ovacijami, kakršnih ne pomnijo. Lauševiću so neprekinjeno ploskali in vzklikali celih deset minut in mu tako izkazali navdušenje nad dobro odigrano vlogo ter popolno podporo; zaradi usodnega življenjskega zasuka, prestanega gorja in obenem želje po delu, za katero se čuti poklicanega, a ga ni mogel opravljati, je bil trenutek nadvse ganljiv. Laušević je svojo nalogo, kot lahko sklepamo tudi po filmskih kritikah, odlično opravil, film pa si je v Srbiji že v prvih treh tednih ogledalo 50.000 ljudi.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

07.01.2016

Deveti natis Jančarjevega romana To noč sem jo videl; med prevodi še italijanski in angleški »

To noč sem jo videl, deveti roman Draga Jančarja, je izšel 10. septembra 2010. Tomo Vidic, eden njegovih prvih bralcev pa tudi recenzentov, je v začetku oktobra 2010 v Primorskih novicah naklado 1500 izvodov ocenil kot drzno (vendar le na prvi pogled). Imel je prav, romani slovenskih pisateljev in pisateljic izhajajo v zelo skromnih nakladah, v nekaj sto izvodih, pa še teh ni lahko prodati. A prav je imel tudi v tem, da »v tej drznosti ni nobenega tveganja« – prvi natis romana je bil namreč razprodan v treh mesecih, na prvi pogled drzni pa so bili tudi vsi nadaljnji natisi, tako da je bilo v petih letih po izidu prodanih že blizu 10 tisoč izvodov.
Jančarjev roman je leta 2011 prejel Delovo nagrado Kresnik in bil izbran za tekmovanje srednješolcev v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Drugih priznanj v domovini – razen odličnega sprejema pri kritikih in bralcih – žal ni bilo mogoče pričakovati, so pa začeli drug za drugim izhajati prevodi v druge jezike. Najbolj so pohiteli na Hrvaškem, kjer je roman izšel že leta 2012 (Noćas sam je vidio). Do konca leta 2015 je izšlo kar enajst prevodov, po hrvaškem še bolgarski (Tazi noš ja vidjah, 2013), ruski (Etoj noč'ju ja ee videl, 2013), francoski (Cette nuit, je l’ai vue, 2014), poljski (Widziałem ją tej nocy, 2014), romunski (Azi-noapte am văzut-o, 2014), makedonski (Taa nok ja vidov nea, 2014), srbski (Te noći sam je video, 2015), finski (Sinä yönä näin hänet, 2015), nemški (Die Nacht, als ich sie sah, 2015) in italijanski (Stanotte l'ho vista, 2015).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

17.12.2015

Življenje Édith Piaf je roman ... – Knjiga Piaf, francoski mit ob stoletnici rojstva »pariškega vrabčka« »

La Vie en rose, Non, je ne regrette rien, l'Hymne à l'amour, Mon légionnaire, La Foule, Milord, Mon Dieu, L'Accordéoniste, Padam… Padam, Sous le ciel de Paris ... Že ob prebiranju tega ste zaslišali melodijo in glas, mar ne? Glas »pariškega vrabčka«, znamenite francoske pevke Édith Piaf. V Franciji se stoletnici njenega rojstva posvečajo vse leto, pri nas bi se je spomnili morda le v dneh okoli 19. decembra, njenega rojstnega dne, ko ne bi pri Modrijanu poskrbeli za prevod najcelovitejše in najbolj natančne biografije, kar jih je kdaj izšlo. »V Rue de Belleville, na polovici vzpona na grič Ménilmontant, stoji hiša številka 72, trinadstropna zgradba z dvanajstimi visokimi okni, malo zdelana, vendar nikakor ne zanemarjena ali razpadajoča,« začenja pripoved o Piaf francoski biograf Robert Belleret. »Z najvišje izmed treh stopnic, ki vodijo s pločnika na ploščad pred vhodnimi vrati, je panoramski razgled na del Pariza; vidi se celo Eifflov stolp. Ko dvigneš pogled, opaziš na pročelje pritrjeno ploščo: ›Na stopnicah te hiše se je 19. decembra 1915 v skrajni bedi rodila Édith Piaf, katere glas je pozneje pretresel svet.‹«

objavljeno v rubriki: Priporočamo