E-novice

Novica

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes

02.01.2018

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell. Eksistencialistična filozofinja Simone de Beauvoir ima v njej eno osrednjih vlog. Knjigo prevaja Maja Novak.

FEBRUAR
2. februarja bo 100. obletnica rojstva nizozemske pisateljice Helle S. Haasse. Lani je v zbirki Svila končno izšlo eno njenih najodmevnejših del – novela Črno jezero (Oeroeg; prev. Mateja Seliškar Kenda). Hella Serafia Haasse se je rodila na otoku Java, takrat delu nizozemske kolonije, kjer je tudi odraščala, pri 20 letih pa je odšla študirat v Amsterdam. Preden se je posvetila književnosti, je bila gledališka igralka. Njen literarni opus obsega okoli 60 knjig, najpomembnejše pa so romani, zlasti Gospodje čaja (1992) in Gozd pričakovanja (1949). V času njenega življenja je bil v slovenščini dolgo na voljo le roman Škrlatnordeče mesto (1952; slov. prevod 1957), leta 2002 pa je izšla še Vmesna postaja (1994). Črno jezero je torej prvo in edino delo, ki je bilo pri nas objavljeno po njeni smrti. Pisateljica je umrla 29. septembra 2011.
Haasse je poleg številnih literarnih nagrad – zaslužila bi si tudi Nobelovo – dobila tudi svojo zvezdo na nebu – asteroid 10 250, darilo za 90. rojstni dan pa je bil virtualni muzej hellahaassemuseum.nl, ki je danes del spletnega muzeja literatuurmuseum.nl.

MAREC
1. marca bo minilo 80 let od smrti italijanskega pesnika in pisatelja Gabrieleja D'Annunzia. Če doslej ni bilo prave volje za branje njegove biografije Ščuka. Gabriele d’Annunzio – Pesnik, zapeljivec in vojni pridigar, ki jo je napisala britanska kulturna zgodovinarka Lucy Hughes-Hallett (prev. Andrej E. Skubic), naj bo motiv zanj ta obletnica. Knjiga je »fascinantna«, je zapisal Matej Bogataj, »a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.« Ena najboljših stvarnih knjig leta 2013 in bržkone eden najpomembnejših prevodov leta 2016.

APRIL
19. aprila bo 90. obletnica smrti »češkega Nietzscheja«, pisatelja in filozofa Ladislava Klíme. Klíma slovenskemu bralstvu vse do pred kratkim ni pomenil kaj več kot ime; celo na Češkem so ga dolgo poznali le redki izbranci. Leta 2016 je v zbirki Nostalgija izšel njegov »groteskni romanet« Trpljenje kneza Sternenhocha (prev. Urša Cvahte), delo, ki bi ga »lahko razumeli kot eksperimentalno raziskovanje zavesti ter apoteozo avtorjevega filozofskega in življenjskega nauka«, kot je zapisal Aljaž Koprivnikar. »Avtor, ki si je v ustvarjanju in življenju ves čas prizadeval postati Absolutna volja oziroma Bog, je na eni strani z grozo in sovraštvom preziral vsakršne družbene norme in vrednote ter na drugi v svojem delu izkazoval ljubezen do svobodnega in ustvarjajočega posameznika.«
Prvi slovenski prevod Klímovega dela pa je postal tudi vstopnica v zbirko Svila – v pripravi sta namreč novela Veličastna Nemeza in avtorjev »osebni življenjepis«, ki nam bosta – ob obletnici njegove smrti in 140. obletnici rojstva (rodil se je 22. avgusta 1878) – še za kanec približala eno največjih imen češke filozofije in literature prvih desetletij 20. stoletja.

MAJ
5. maja bo 200. obletnica rojstva nemškega misleca Karla Marxa. To je vsekakor lepa priložnost, da ponovno opozorimo na biografijo Karl Marx. Revolucionar in njegov čas, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Jonathan Sperber (prev. Andrej E. Skubic). »To ni knjiga o populističnem hujskaču (nemških) delavskih množic,«, smo zapisali ob izidu leta 2014, »marveč o razmeroma običajnem pripadniku viktorijanske londonske buržoazije, ki je – seveda tudi izhajajoč iz svoje problematične identitete političnega emigranta – na svojevrsten način snoval družbo boljše prihodnosti: družbo enakosti, pravičnosti in vsečloveškega bratstva v pristnem smislu idealov francoske revolucije.« Sperber je bil leta 2014 nominiran za Pulitzerjevo nagrado.
Védenje o Marxu pa utegne še poglobiti knjiga britanskega literarnega teoretika in kritika Terryja Eagletona Zakaj je imel Marx prav (prev. Maja Novak). Če pohitite z nakupom (do 31. januarja), si lahko obe priskrbite za samo 38 Є.

JUNIJ
Videti je, da je bila 300. obletnica rojstva znamenitega nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna (9. decembra) pri nas tako rekoč prezrta. To sicer ne bi bilo nenavadno, če ne bi bila tudi v slovenščini na voljo njegova najpomembnejša knjiga Zgodovina umetnosti starega veka – pri Modrijanu smo jo v prevodu Martine Soldo objavili leta 2013. 8. junija 1768 bo minilo 250 let od njegove tragične smrti v Trstu.

JULIJ
28. julija bi 80 let dopolnil avstralski umetnostni kritik Robert Hughes, avtor imenitnega književnega opusa, ki ga je leta 2011, malo pred smrtjo, okronal s knjigo Rim, »biografijo« večnega mesta od njegove mitične ustanovitve do modernega časa. Knjigo je prevedla Nada Grošelj, samo še do konca tega meseca pa si jo lahko priskrbite za simbolično ceno skupaj z Micheletovo Rimsko zgodovino.

AVGUST
22. avgusta 1928 se je rodil hrvaški pisec, novinar in urednik Slavko Goldstein. Tito (prev. Maja Novak in Andrej E. Skubic), biografija, ki jo je napisal v sodelovanju z Ivom, svojim sinom zgodovinarjem, je njegovo predzadnje objavljeno delo. Umrl je 13. septembra 2017.

SEPTEMBER
15. septembra bo 120. obletnica rojstva nizozemskega književnika Jana Jacoba Slauerhoffa. Slauerhoff je umrl mlad, pri komaj 38 letih, vendar je zapustil bogat opus, od poezije in dramatike do kratkih zgodb in romanov. Ima, tako kot Hella S. Haasse, svojo »sobo« v nizozemskem Literarnem muzeju. V slovenščino je preveden roman Prepovedano kraljestvo (prev. Martina Soldo).

OKTOBER
2. oktobra bo minilo 20 let od smrti angleškega pesnika Teda Hughesa. Če roman Ti si rekel nizozemske pisateljice Connie Palmen do takrat ne bo razprodan, vas bomo nanj spomnili še ob obletnici pesnikove smrti.

Spomnimo še na nekaj okroglih jubilejev v tem letu. Ameriški jezikoslovec, filozof, kognitivist in politični aktivist Noam Chomsky bo 7. decembra zaokrožil 90 let življenja; ameriška pisateljica Joyce Carol Oates bo 16. junija praznovala 80. rojstni dan; 13. aprila bo imel Drago Jančar 70 let, nekaj mesecev pozneje,15. decembra, pa bo 70-letnik postal francoski pisatelj Pascal Bruckner; 60. rojstni dan bodo praznovali italijanski pisatelj Alessandro Baricco (25. 1.), hrvaški zgodovinar Ivo Goldstein (16. 3.), kanadska pesnica in pisateljica Anne Michaels (15. 4.) in ameriški pisatelj, dobitnik zadnje Bookerjeve nagrade George Saunders (2. 12.).

Johnatan Sperber in Terry Eagleton

Karl Marx in Zakaj je imel Marx prav

Robert Hughes in Jules Michelet

Rim in Rimska zgodovina

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

12.12.2016

Naj bo knjiga! Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas »

Leto 2016 se poslavlja. Pri Modrijanu smo ga sklenili z več kot 30 knjižnimi novostmi, z zbirko Bralec smo pripotovali do številke 100 in še čez, Svile se je nabralo za najmanj 25 večerov – odvisno, kako hitri bralci ste –, galerijo avtobiografij in biografij smo dopolnili z nekaj imenitnimi deli, nazadnje s Ščuko, eno najboljših knjig leta 2013, državljanom Slovenije smo za 25-letnico podarili Slovensko zgodovino ... Zdaj ste na vrsti vi, bralci in kupci knjig – knjige smo navsezadnje naredili za vas!

Naj bo knjiga! je že več let Modrijanov moto za konec leta. December je čas obdarovanja, in kdor bere, obdaruje s knjigo.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

16.08.2016

»Dovolj je. Odslej bodo moje zgodbe samo zame. Ko jih dokončam, jih bom samo odložila.« – Annie Proulx »

»To je moja zadnja knjiga.« Odločitev, da ne bodo več pisali, je javno oznanilo že več velikih pisateljev, med najodmevnejšimi sta bili zlasti »upokojitvi« Philipa Rotha in Alice Munro. Roth je leta 2011 dobil mednarodno Bookerjevo nagrado in leta 2012 nagrado asturijskega princa za književnost, oktobra 2012, ob izidu francoskega prevoda romana Nemeza (2010), pa je v intervjuju za revijo Les inRocks zatrdil, da je bil ta roman njegov zadnji. Besede ni prelomil. Zadnji intervju je dal leta 2014 za BBC. Takrat je bil star 81 let. Alice Munro je leta 2013 prejela književno nagrado Trillium za zbirko zgodb Ljubo življenje (2012).

objavljeno v rubriki: Priporočamo