E-novice

Priporočamo

Razvrsti po: datumu objave abecedi

20.03.2017

Črna mati zemla Kristiana Novaka na odru Zagrebškega gledališča mladih – premiera bo v soboto, 1. aprila »

»Črna mati zemla je očarljiva žanrska mešanica; protagonist, kot da misli, da je Carrie, in je nekaj prav stephenkingovskih obratov, zraven pa je nekaj dobrodušne gruntovčanovske suicidalne frivolnosti, vredne kakšnega boljšega Paasilinne.« Matej Bogataj (Mladina) – »Črna mati zemla, roman z izvrstnim naslovom, ki evocira eno najsočnejših kletvic znotraj kajkavščine in medžimurskega dialekta, pod črto ni tradicionalna kriminalka o iskanju storilca in reševanju zapletenega primera, temveč predvsem roman izjemno prepričljive atmosfere; je odslikava ruralne umazanije, portret zabite, ksenofobne skupnosti, ki ji človek lahko uide samo na dva načina, da umre ali se preseli drugam.« Simon Popek (Rtv Slo) – »Pod vtisom prebranega se podobe same od sebe začnejo sestavljati v dogajanje na filmskem platnu, ki je mešanica Kusturičevega Očeta na službenem potovanju in Lynchevega Twin Peaksa – seveda v medžimurski izdaji.« Agata Tomažič (Delo)

objavljeno v rubriki: Priporočamo

21.02.2017

Knjiga Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je katalog razstave Skrivnost lože v Narodnem muzeju Slovenije »

V Narodnem muzeju Slovenije bo od 28. februarja do 14. maja 2017 na ogled razstava Skrivnost lože, zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Soavtor razstave je dr. Matevž Košir, avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki je leta 2015 izšla pri založbi Modrijan. Obsežna in poglobljena Koširjeva monografija je tokrat našla svoje mesto tudi kot katalog razstave.
Razstava Skrivnost lože nas popelje skozi tristoletno zgodovino prostozidarstva, s poudarkom na zgodovini prostozidarstva na Slovenskem. Osvetljuje družbeni fenomen, ki je bil v zgodovini nemalokrat razumljen napačno. Na razstavi bo med drugim na ogled prostozidarska dediščina slovenskih muzejev, ki hranijo nekaj res zanimivih eksponatov.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

16.08.2016

»Dovolj je. Odslej bodo moje zgodbe samo zame. Ko jih dokončam, jih bom samo odložila.« – Annie Proulx »

»To je moja zadnja knjiga.« Odločitev, da ne bodo več pisali, je javno oznanilo že več velikih pisateljev, med najodmevnejšimi sta bili zlasti »upokojitvi« Philipa Rotha in Alice Munro. Roth je leta 2011 dobil mednarodno Bookerjevo nagrado in leta 2012 nagrado asturijskega princa za književnost, oktobra 2012, ob izidu francoskega prevoda romana Nemeza (2010), pa je v intervjuju za revijo Les inRocks zatrdil, da je bil ta roman njegov zadnji. Besede ni prelomil. Zadnji intervju je dal leta 2014 za BBC. Takrat je bil star 81 let. Alice Munro je leta 2013 prejela književno nagrado Trillium za zbirko zgodb Ljubo življenje (2012).

objavljeno v rubriki: Priporočamo

08.08.2016

8. avgust je mednarodni dan mačk. – Ob nakupu na www.modrijan.si do 26. avgusta podarimo knjigo o mačku Deweyju »

Vsak dan v koledarju je »neki dan« – svoj dan, svetovni ali mednarodni, imajo ženske in otroci pa matere in očetje; zdravniki in bolniki; mladina in starostniki; kmečke žene, tajnice in medicinske sestre, učitelji in gasilci; begunci in migranti; vegani in vegetarijanci ... Svoj dan imajo knjige in jeziki; voda, Zemlja, oceani, okolje in vesolje; mir in demokracija; kruh in mleko, kava in čokolada, banana in jajce ...
Zakaj potemtakem ne bi svojega imele tudi mačke? Seveda ga imajo – leta 2002 je Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW), katerega poslanstvo je skrb za dobrobit vseh živali, tako domačih kot divjih, živali v stiski, ogroženih, zapuščenih in trpinčenih, razglasil 8. avgust za svetovni dan mačk.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

29.07.2016

V slovenskem prevodu bomo brali tudi najnovejši roman Neila Jordana – zato čim prej preberite V koži drugega »

Irski pisatelj Neil Jordan pri nas ni neznan, prevedene imamo njegova romana Sončni vzhod z morsko pošastjo in V koži drugega ter kratko zgodbo Neka ljubezen. Vendar ga – in to ne samo pri nas – kot uglednega scenarista in režiserja (npr. z oskarjem nagrajene Igre solz) večina povezuje predvsem s filmom. Ne ravno po pravici, saj se lahko pohvali tudi z vrsto literarnih nagrad. Sam se šteje najprej za pisatelja, filme je, kot pravi, začel snemati pozneje in bolj po naključju.
V Modrijanovi zbirki Bralec smo leta 2014 izdali prevod tedaj zadnjega Jordanovega romana V koži drugega (Mistaken, 2011). Jordan je zanj prejel Irsko književno nagrado in Nagrado Kerry Group, prav tako namenjeno irskim pisateljem. Potem se je lotil režije – posnel je vampirski triler Bizanc; in potem – pisanja.

Roman The Drowned Detective (»Potopljeni detektiv«) je izšel spomladi 2016, ocene so zelo laskave.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

13.04.2016

Iz prve roke – »neprijetna resnica« v spletnem »časopisu« založbe Modrijan »

Dr. Samo Rugelj si je letošnji marec, kot je zapisal v uvodniku zadnje Bukle (št. 120/121), zapomnil po treh dogodkih, dva sta neprijetna: »To je bil mesec, ko so v ljubljanski Modrijanovi knjigarni po več kot petih letih [šestih, popr. avt.) delovanja napovedali svoje skorajšnje zaprtje. To je bil mesec, ko so napovedali konec izhajanja kulturnega časopisa Pogledi, ki je izhajal šest let.«

Modrijanova knjigarna in Pogledi sta bila torej skoraj vrstnika po letih, najbrž pa imata še kakšno drugo skupno točko poleg te, da se zdaj selita na »vsemogočni« splet, pač tja, kjer so vsi, kjer se vse zdi tako blizu, tako preprosto, priročno, poceni, zastonj ... S Pogledi smo izgubili edini »splošni« kulturni časopis, s knjigarno pa prostor, ki ga je vse preveč ljudi prepoznavalo kot »kulturnega« in vse premalo kot trgovino. In to knjigarne pač so: trgovine s knjigami.
Na to smo v Modrijanovi knjigarni večkrat opozarjali z dogodki, na katerih smo odstirali (večinoma) »neprijetne resnice«.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

04.03.2016

Pri Modrijanu bomo maja gostili hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, avtorja romana Črna mati zemla »

Na Kristiana Novaka, o katerem v domovini skoraj nikoli ne pozabijo zapisati, da je bil vrhunski karateist, član državne reprezentance v karateju in da je s svetovnih in evropskih prvenstev prinesel šest kolajn, smo večkrat opozorili že pred izidom prevoda njegovega romana Črna mati zemla, prvič jeseni 2013, ko je bil Novak nominiran za nagrado Kiklop. Na Hrvaškem skorajda ni medija, ki se ne bi razpisal o njem – novinar Večernjega lista Denis Derk ga je posrečeno primerjal z »medžimursko gibanico« (ki je zdaj tudi »prekmurska«) –, nadvse lepo zveneče recenzije pa so se še pomnožile leta 2014, potem ko je Novak prejel literarno nagrado roman@tportal.hr.

Da gre za roman, ki ga je treba prevesti, nas je kmalu po izidu prepričala prevajalka Đurđa Strsoglavec. Imela je prav – in si naložila nelahko delo, ki bi mu bil kos redkokateri prevajalec.

objavljeno v rubriki: Priporočamo