E-novice

Novica

Pogum za spremembo s psihoterapevtko Sanjo Rozman – predavanje 16. marca 2016 v Klubu Cankarjevega doma

28.02.2016

Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. »Glava je polna, srce me boli, na trenutke mi je strašno težko. Težko razbiram misli, besede se počasi oblikujejo tako v glavi kot v srcu,« je po branju knjige zapisala psihologinja in družinska terapevtka dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Toda njene besede vas ne smejo odvrniti od branja; nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm. Kako preboleti travmo? »Knjiga je usmerjena v opisovanje hudega, ki ga je treba srečati,« je zapisala književnica in strokovnjakinja na področju psihologije Alenka Rebula Tuta. »Torej ima bolečina svoj smisel, svoje mesto. Končno je prvi korak prav soočenje s tem, kar se zares dogaja v nas. Pekla pa najraje ne bi gledali in najraje bi si govorili, da bomo takoj zunaj. Vzdržati v mučnem srečanju z resnico je ključni prehod, in prav je, da to vsi dojamemo.«

Žrtve se v poskusih olajšanja trpljenja in iskanju smisla v nasilju, ki so mu podvržene, zatekajo v vedenja, ki se sprva zdijo smiselna, kasneje pa postanejo disfunkcionalna. Posledice travme se izrazijo v različnih oblikah; zloraba vedenj, ki prinašajo trenutno olajšanje (opijanje, zloraba drog, motnje hranjenja, uporništvo, promiskuitetno in tvegano vedenje, zasvojenosti vseh vrst – kemične in nekemične), je le ena izmed njih. Nekatere žrtve najdejo olajšanje v tem, da same zlorabljajo otroke in tako ponavljajo svojo travmo, ali pa so nasilne do sebe. Sram, stigma in druge posledice zlorabe pa niso samo individualen, ampak tudi velik (a zamolčan) družbeni problem.

S psihoterapevtsko predelavo spominov se lahko žrtve nasilja, ki so zdaj odrasle, osvobodijo dolgoročnih posledic in uredijo odnos do sebe in drugih. To je tema predavanja Sanje Rozman »Pogum za spremembo«, ki bo v sredo, 16. marca 2016, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma. Po predavanju bo čas za vprašanja in pogovor. (Če želite ostati anonimni, lahko vprašanje oddate v skrinjico ob vhodu v dvorano.)

Predavanje organiziramo v sodelovanju s Cankarjevim domom in revijo Viva, katere bralci že več mesecev spremljajo prispevke strokovnjakov in zgodbe odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve nasilja.
Pokroviteljica humanističnega programa je NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d.

Vabljeni!

Vstopnina: 3 €. Vstopnice so na voljo pri blagajni Cankarjevega doma. Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjig Sanje Rozman Umirjenost in Pogum v Klubu Cankarjevega doma.
 

Zakaj je mene sram? Zakaj moram jaz nositi to breme, če nisem bila nič kriva, odgovorna, če sem bila napadena? Zakaj je mene sram, da sem imela takšno družino? Zakaj je mene sram, da moje telo reagira, kot reagira? Zakaj je mene sram?! Zakaj ne morem nikoli povedati svoje zgodbe, ne da bi pri tem ponižano gledala v tla, ker ves čas čakam, da bodo drugi vse skupaj zanikali, se mi posmehovali ali pa me imeli za čudakinjo? Vse, kar sem, je samo ta sram, in vsak dan hodim s tem po svetu in se delam, da ni tako hudo. Pa je! Ti občutki me paralizirajo, in tega imam dovolj! Dovolj imam tega, da me opredeljujejo dejanja drugih. Da nasilje drugih določa mojo vrednost. /.../ Dovolj imam tega bremena, rada bi se počutila svobodno in udobno v svoji koži s svojo zgodbo, točno takšno, kot je.

Mija

 
objavljeno v rubriki: Predstavljamo

Sorodne novice

na vrh strani

08.01.2016

Predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači »

Deček iz Prekmurja, zakonski mož, oče, predvsem pa politik. Osebnost s pozitivno življenjsko bilanco v vseh obdobjih, od mladinskega funkcionarja do prvega slovenskega predsednika. Ob tektonskih evropskih spremembah je bil v središču osamosvajanja Slovenije in je bistveno oblikoval novo državo. Vrhunci njegove življenjske zgodbe so vrhunci naše skupne zgodovine. Biografija jih razkriva, povezuje in odpira nove vidike takratnega in tudi sedanjega časa. Politično izkušen, osebno načelen, v delovanju praktičen, v razmišljanju vizionarski se Milan Kučan v Repetovi knjigi skozi avtorjevo raziskovanje in lastne spomine razkrije in vzpostavi kot državnik par excellence.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

22.11.2015

31. slovenski knjižni sejem: Modrijan vas pričakuje v Veliki sprejemni dvorani in v Prvem preddverju Cankarjevega doma »

Slovenski knjižni sejem (SKS) je največja in najstarejša slovenska knjižna prireditev in tudi edina, ki na enem mestu povezuje vse, ki smo dejavni v knjižni kulturi: založbe, knjigotržce, knjižnice, tiskarne, ustvarjalce, kritike, bralce, kupce ... 31. SKS poteka od srede, 25., do nedelje, 29. novembra 2015.
Med več kot 100 razstavljavci je tudi založba Modrijan – našli nas boste v Veliki sprejemni dvorani (VSD) in v Prvem preddverju (P1) Cankarjevega doma. Modrijan predstavlja na sejmu okoli 40 knjižnih novosti. Razstavni prostor v VSD boste prepoznali po biografskih in avtobiografskih delih, ki smo jih postavili v ospredje: biografijah Milan Kučan, prvi predsednik Boža Repeta in Piaf, francoski mit Roberta Bellereta, avtobiografskem romanu Pridni sinko Pascala Brucknerja in grafičnem romanu Očetnjava Nine Bunjevac. Poseben prostor smo namenili najnovejšim pa tudi starejšim knjigam francoskih književnikov – »država v fokusu« letošnjega sejma je namreč Francija, zato bo francoski književnosti posvečenih tudi več sejemskih dogodkov.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

11.11.2015

Kdo je Milan Kučan? – Pogovorni večer z Božom Repetom, Milanom Kučanom in Mojco Šetinc Pašek v CD »

Božo Repe je Milana Kučana spoznal že v osemdesetih letih, ko je kot mlad zgodovinar delal v Marksističnem centru CK ZKS in je pripravljal doktorsko disertacijo o liberalizmu. Leta 1992, ko je bil Milan Kučan izvoljen za prvega predsednika samostojne Slovenije, je Repe doktoriral in začel predavati občo in slovensko zgodovino po letu 1918 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, dve leti pozneje pa tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1996 se je Repe na oddelku redno zaposlil in bil leto zatem izvoljen za izrednega profesorja. Milanu Kučanu se je takrat iztekel prvi mandat, ponovno je kandidiral in predsednikoval do leta 2002. Božo Repe je bil tisto leto izvoljen za rednega profesorja, pri Modrijanu pa je objavil knjigo o Slovencih in razpadu Jugoslavije – za naslov je uporabil že takrat legendarne besede, ki jih je predsednik izrekel 26. junija 1991, čisto na koncu govora ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani – Jutri je nov dan. Leta 2015 je Božo Repe objavil knjigo Milan Kučan, prvi predsednik.

Kdo je Milan Kučan? Politik, voditelj slovenskih komunistov, zadnji predsednik Predsedstva Republike Slovenije, prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Slovenije in zadnji, ki je bil na tej funkciji neprekinjeno deset let, visoki državnik mednarodnega ugleda, mnogo let najbolj priljubljeni slovenski politik, »Slovenec leta« več let zapovrstjo in še leta po upokojitvi ljubljenec medijev, takšnih in drugačnih. Milan Kučan je tudi sin, brat, mož, oče, ded, sodelavec in prijatelj.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

24.09.2015

Očetnjava in Nina Bunjevac v Sloveniji – gostovanje v Škofji Loki, Kopru in na Stripolisfestu v Kinu Šiška »

Očetnjava, strip Nine Bunjevac, ki je v prevodu Maje Novak junija izšel pri založbi Modrijan, je pretresljiva zgodba o življenju Nininega očeta in njene družine. Obenem je to zgodba o Jugoslaviji in o predzgodovini njenega krvavega konca. Knjiga je simbolično razdeljena na dva dela, v prvem je opisano Ninino življenje v Kanadi, v drugem, obsežnejšem, pa njena mladost v Jugoslaviji. Skozi strip se nizajo »flashbacki« o očetovem življenju, o njegovih starših in starih starših. »Bil je čuden otrok, goskam je zavijal vratove in mlade mucke metal v goreče peči, zato so ga stari starši poslali v vojaško šolo v Split. A tudi ta epizoda se ni končala najbolje. Petra so, ker je bil goreč in glasen privrženec povojnega disidenta Milovana Đilasa, za tri leta pospravili v zapor, od koder se je vrnil zlomljen, brezposeln, socialno umorjen in odločen, da emigrira v Kanado. Na svoji poti je spoznal Nikolo Kavajo, srbskega nacionalista, človeka, ki si ga bo zgodovina zapomnila kot tako imenovanega lovca na Tita, človeka, ki je zagrenjenemu in razočaranemu Petru tlakoval pot v Srbsko osvobodilno gibanje Očetnjava. In v prerani grob.« Tako je Nininega očeta sledeč podobam iz stripa kratko opisala Katja Perat (Mladina, 11. september 2015).

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

18.09.2015

O Nini Bunjevac, avtorici romana v stripu Očetnjava, pred njeno slovensko turnejo »

Malokateri strip je bil v zadnjem času deležen tolikšne pozornosti svetovne javnosti kot biografska drama Očetnjava (Fatherland) Nine Bunjevac, kanadske umetnice srbskega porekla. Rodila se je leta 1973 v Torontu in se že pri dveh letih z mamo in starejšo sestro odselila v Jugoslavijo. Otroštvo in mladost je preživela pri babici, komunistki in bivši partizanki. Njen oče Petar, ki je s sinom in njenim bratom ostal v Kanadi, je umrl že leta 1977, ko ji je bilo komaj štiri leta.
Zakaj so z mamo in sestro zapustile Kanado ter očeta in brata, Nina ni vedela, prav tako ni poznala pravega vzroka očetove smrti – mama ji je tistega leta, ko je umrl Tito, povedala, da se je ubil v prometni nesreči. Šele pri štirinajstih je izvedela, da je življenje izgubil v eksploziji in da je bil član Otadžbine. Deset le pozneje se je vrnila v Kanado in v Torontu nadaljevala šolanje.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo