E-novice

Novica

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar

18.01.2017

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje. Letos se Skubicu obetata še dva prevoda v nemščino: poleg romana Lahko tudi novela Igre brez meja, ki jo bo konec leta objavil Voland & Quist. To je leta 2004 ustanovljena leipziška založba, ki jo zanimajo dela vzhodnoevropskih avtorjev. V njenem programu denimo med hrvaškimi pisatelji najdemo Oljo Savičević Ivančević in Eda Popovića, med črnogorskimi Andreja Nikolaidisa, med slovenskimi pa bo Skubic prvi, če se ozremo na predstavnike bivše skupne države.

Zelo dobro pa so slovenske barve zastopane pri češki založbi Větrné mlýny iz Brna – tu je izšel tudi prvi Skubičev prevod –, saj v njenem programu naštejemo kar enajst slovenskih avtorjev. Lani je založba izdala dve deli, ki sta izšli pri založbi Modrijan: Rezervno življenje Lidije Dimkovske (Náhradní život; prevedla Katerina Dimovska in Bohuslav Valek), ki je v izvirniku izšlo v Makedoniji in ga je v slovenščino prevedel Aleš Mustar, ter roman Raclette Boruta Goloba. Potem ko je navdušenje nad Raclettom, ki se je uvrstil med pet finalistov za nagrado Kresnik, pri nas že šlo nekoliko v pozabo, je knjiga novo življenje zaživela na Češkem v prevodu Petra Mainuša, slovenista iz Brna in vidnega ambasadorja slovenske literature na Češkem. Rezervno življenje Lidije Dimkovske je lani izšlo tudi v angleščini pri ameriški založbi Two Lines Press (A Spare Life; prevedla Christina Kramer).

Nove prevode pa še kar zbira pisatelj Drago Jančar. V začetku leta 2016 je pri založbi Dalkey Archive Press izšel angleški prevod romana To noč sem jo videl (I Saw Her That Night; prevedel Michael Biggins), od jeseni pa je mogoče To nočMa éjjel láttam őt – v prevodu Orsolye Gállos brati še v madžarščini (L'Harmattan). Pri pariški založbi Phébus je konec poletja pod naslovom Six mois dans la vie de Ciril (»Šest mesecev Cirilovega življenja«) izšel še francoski prevod romana Maj, november. Prevedla ga je Andrée Lück-Gaye.

Omenimo naj še nekaj lanskoletnih revijalnih objav v tujini, povezanih z Modrijanovimi izdajami izvirnih del. Obsežen odlomek Iger brez meja najdemo v prevodu Ane Ristović v spletni reviji Sarajevske sveske (št. 49/50). V mednarodni spletni kulturni reviji Blesok iz Makedonije (št. 107) je bila v makedonščini (prevod Sonja Cekova) in angleščini (prevod Špela Bibič) objavljena zgodba Jutro nekega dne Mirane Likar, zmagovalke mednarodnega natečaja Lapis Histriae leta 2015, zgodbo, ki je pozneje izšla v zbirki Glasovi, pa je mogoče v hrvaščini (prevod Neven Ušumović) in italijanščini (prevod Ivana Martinčić) prebrati v zborniku Lapisa Histriae Crni rad/Lavoro nero/Črno delo.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

Sorodne novice

na vrh strani

23.08.2018

Nova Modrijanova knjigarna – vabljeni na Poljansko 15 v Ljubljani! Na voljo vse knjige založbe Modrijan. »

Imamo novo prodajalno z Modrijanovimi knjigami po ugodnih cenah!

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

14.09.2016

100 knjig v zbirki Bralec – številko 100 smo prihranili za slovenski roman – roman Romana Rozine o romanu »

Kar se nam je pred osmimi leti, ko smo v zbirki Bralec predstavili prvo knjigo, zdelo tako rekoč nepredstavljivo in neskončno oddaljeno, se je uresničilo v 20. letu naše založbe. Pred izidom je 100. knjiga v zbirki, in prav nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da smo to številko prihranili za knjigo slovenskega pisatelja. Roman Zločin in ljubezen, ki ga je napisal Roman Rozina, izide v petek, 23. septembra. Tega dne vas bomo povabili k branju in kupovanju knjig ter praznovanju 20. rojstnega dne založbe Modrijan.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

12.08.2016

Spremljevalni dogodek Vilenice »Med matematiko in literaturo« – Bogdan Suceavă in Karin Cvetko Vah »

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă se pri svojem literarnem delu napaja iz ljudskega izročila pa tudi družinskih legend. Te so osrednje mesto dobile v zgodbi Miruna, povest (2007), v kateri se pripovedovalec Trajan potopi v čas iz otroštva, ki ga je preživljal v odročnem romunskem kraju pri starih starših ob dedkovem pripovedovanju zgodb. Pripovedi o življenju Trajanovih prednikov in davnih časih, polne pravljičnih elementov, se osamosvojijo in ustvarijo samosvoj, vzporedni mitološki svet.
Suceavă se je pred dobrim desetletjem iz Romunije preselil v Ameriko, kjer na kalifornijski državni univerzi predava matematiko in s področja matematike objavlja tudi strokovne razprave. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da matematik, ki bi mu pripisali eksakten, logičen in stvaren odnos do sveta, vzporedno vstopa v svetove nadnaravnega, nestvarnega, fiktivnega. A vse kaže, da je kontrapunkt le navidezen, ne nazadnje je denimo pisatelj Alan Lightman, avtor Einsteinovih sanj in gospoda b, profesor fizike, da o matematiku Lewisu Carrollu, avtorju Alice in enem od začetnikov poezije nonsensa, niti ne govorimo.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo