E-novice

Novica

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani

17.05.2016

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

Novak je za roman Črna mati zemla leta 2014 prejel nagrado za roman spletnega medija tportal.hr, leto prej je bil nominiran za kiklopa. Že lani je bila napovedana ekranizacija, pred kratkim pa objavljena vest, da je režijo filma prevzel slovenski režiser Rok Biček, avtor večkrat nagrajenega filma Razredni sovražnik.
Roman Črna mati zemla je v slovenskem prevodu izšel septembra lani pri založbi Modrijan. Prevajalka Đurđa Strsoglavec je roman vrhunsko prestavila iz hrvaščine v slovenščino in iz medžimurščine v prekmurščino, in nobenega dvoma ni, da gre za enega najboljših slovenskih književnih prevodov leta 2015.

Zdaj pa prihaja med slovenske bralce še romanopisec – Kristian Novak. V družbi s svojim urednikom Krunom Lokotarjem (ki že pripravlja na izid Novakov novi roman) in prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec se bo predstavil na literarnem večeru, ki bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Pogovor bo vodila literarna kritičarka Iva Kosmos. Pogovarjali se bomo o literarni in kulturni krajini Medžimurja, pri čemer se ne bomo mogli izogniti primerjavam z bratskim Prekmurjem. V središču bosta vprašanji travme in stigmatizacije, tako kot poskusih odraslih in mladih, da si na različne načine pojasnijo realnost in nedoumljive stvari, ki jih obkrožajo.

Lepo vabljeni!

V koprodukciji s Cankarjevim domom in Veleposlaništvom Republike Hrvaške v Ljubljani.
Vstopnina: 3 eur; študentje: 2 eur.
Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjige v CD.
Dr. Đurđa Strsoglavec, predavateljica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete UL, študijska smer Južnoslovanski študiji, bo pisatelja Kristiana Novaka in urednika Kruna Lokotarja dan kasneje, v torek, 24. maja, predstavila svojim študentom in študentkam. Srečanje bo ob 13. uri v predavalnici 5.
objavljeno v rubriki: Predstavljamo

Sorodne novice

na vrh strani

23.08.2018

Nova Modrijanova knjigarna – vabljeni na Poljansko 15 v Ljubljani! Na voljo vse knjige založbe Modrijan. »

Imamo novo prodajalno z Modrijanovimi knjigami po ugodnih cenah!

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

14.09.2016

100 knjig v zbirki Bralec – številko 100 smo prihranili za slovenski roman – roman Romana Rozine o romanu »

Kar se nam je pred osmimi leti, ko smo v zbirki Bralec predstavili prvo knjigo, zdelo tako rekoč nepredstavljivo in neskončno oddaljeno, se je uresničilo v 20. letu naše založbe. Pred izidom je 100. knjiga v zbirki, in prav nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da smo to številko prihranili za knjigo slovenskega pisatelja. Roman Zločin in ljubezen, ki ga je napisal Roman Rozina, izide v petek, 23. septembra. Tega dne vas bomo povabili k branju in kupovanju knjig ter praznovanju 20. rojstnega dne založbe Modrijan.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo